Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Nagy múltú települések az örök földjén
Hodoš - naselje z bogato zgodovino na ozemlju stražarjev So naselja, katerih zgodovina je tudi za širši krog bralcev veliko bolj zanimiva in pestra kakor v primeru drugih vasi. Razlog za to je predvsem družbeni, kulturni in gospodarski položaj določenega območja. V Pomurju, ki danes spada k Sloveniji, je takšna vas Hodoš, povezana s sosednjim naseljem Krplivnik, ki leži na najbolj severni točki pokrajine z madžarskim življem. To je bil tudi razlog, da je Zavod za kulturo madžarske narodnosti s sedežem v Lendavi ob sodelovanju strokovnih zavodov in lokalne samouprave in občine sklenil izdati monografijo naselij. Prvenstvena naloga publikacije je posredovati znanja, torej objaviti delo, ki bo orientacija in zanimivo branje tako za prebivalce naselja in okolice kakor tudi za strokovnjake. Trianonska meja je zgodovinsko pokrajino Őrség razdelila na tri dele. Najpomembnejše naselje tega dela pokrajine, ki danes spada k Sloveniji, je Hodoš, kjer so mejni prehod, železniška postaja, turistične in kulturne zanimivosti. Kljub neprijaznim dogodkom 20. stoletja se večina prebivalcev naselja še vedno opredeljuje za pripadnike madžarske narodnosti. Prebivalci Hodoša negujejo stike z naselji madžarskega dela pokrajine Őrség in zdaj že blizu deset let z naseljem Hodoš v pokrajini Csallóköz na Slovaškem. Za sodelovanje pri pripravi monografije je sodelovalo več strokovnjakov. Raziskavo virov, ki se nanašajo na obdobje pred 19. stoletjem, je prevzel zgodovinar Gyula Benczik, sodelavec arhiva županije Vas in Branko Kerman, kustos soboškega pokrajinskega muzeja. V upravnem pogledu je naselje skoraj tisoč let spadalo k zgodovinski županiji Vas. Našli smo zanimive podatke iz obdobja poznega srednjega in novega veka, posebne omembe pa je vredna kratka predstavitev obdobja po nastanku madžarske države. Območje današnjega Hodoša je namreč spadalo k t.i. obmejnim krajem, ki so v času Kraljevine Madžarske imeli posebej pomembno obrambno vlogo pri obrambi pred vpadih z zahoda. Etnografske vrednote pokrajine je povzel etnograf Zoltán Nagy, direktor muzeja Rába iz Körmenda, ki v posebnem poglavju predstavlja krplivniško domoznansko-etnografski zbirko. V verskem pogledu je večina prebivalcev Hodoša in Krplivnika evangeličanov, zato je v preteklih 10
