Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)
4. Középkor
imenovali moyor (madžarska različica besede iz devetnajstega stoletja je major), so razdelili tako, da sta alodij Pethehaza (danes Petišovci) dobila bana.71 Listini tako prineseta kar nekaj novih podatkov o današnjem območju Gaberja, ki se je v srednjem veku imenovalo Inesfalua, Inesfalwa, Inesfalva ali Inösfalva. Izvemo tako, da je bilo območje v sklopu dolnjelendavske posesti rodbine Bánffy, da je bilo na tej posesti leta 1381 sedem kmetij in da je bila lastnik ene kmetije oseba z imenom Zeweche oz. Zueche. Tudi v izvirni latinski listini se ime lastnika kmetije pojavlja v obeh različicah. Kljub pomanjkanju virov lahko zaključimo, da je bilo v srednjem veku današnje območje naselja Gaberje poseljeno. Najverjetneje so se zatem, ko se je stanje na obrambnem območju Kraljevine Madžarske do neke mere stabiliziralo in umirilo, tukaj za stalno naselili podložniki, ki so se ukvarjali izključno s kmetijstvom. V srednjem veku pride tako do prvih zametkov vasi, kot jih poznamo danes. Obsežnejši podatki o prebivalcih današnjega območja Gaberja se pojavijo v obdobju novega veka, ki ga časovno opredeljujemo nekako med leti 1500 in 1800, in ki prinesejo redne popise prebivalstva, predvsem z namenom obdavčitve ter pobiranja dajatev. lastnino ter nadzor nad svojo posestjo. 71 Škafar, I., Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene posesti do leta 1381, str. 54-64. V: Časopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Maribor, 1971. bánok, a másikat Miklós és László kapták. Az allódiumot,70 71 amelyet a helybeliek moyornak neveztek (a szó 19. századi magyar változata a major) a bánok kapták meg.71 A két oklevél több új információval is szolgál a mai Gyertyános területéről. Megtudjuk, hogy a terület a Bánffy család alsólendvai uradalmához tartozott, hogy a birtokon 1381-ben hét gazdaság volt, és hogy az egyik gazdaság tulajdonosa bizonyos Zeweche vagy Zueche nevezetű birtokos volt. Az eredeti latin nyelvű oklevélben is előfordul a név mindkét változata. A kevés rendelkezésre álló forrás ellenére megállapíthatjuk, hogy Gyertyános mai területe a középkorban is lakott volt. Feltételezzük, hogy miután a Magyar Királyság védelmi övezetében stabilizálódott a helyzet, jobbágyok telepedtek le ide, akik kizárólag mezőgazdasággal foglalkoztak. Ennek köszönhetően kezdtek a középkorban a mai falvak helyén kialakulni a települések. Gyertyános mai területének egykori lakosságáról az újkorra (1500- 1800) vonatkozóan rendelkezünk több adattal, amikor is elkezdődtek a rendszeres népszámlálások, elsősorban az adóztatás és a járulékok begyűjtése céljával. 70 Az allódium hűbéri köteléktől mentes földbirtok, amelyen a földbirtokos tulajdon- és ellenőrzési jogot élvezett. 71 Škafar, L, Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene posesti do leta 1381, 54-64. old. In: Časopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Maribor, 1971. 63