Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

4. Középkor

imenovali moyor (madžarska različica besede iz devetnajstega stoletja je ma­jor), so razdelili tako, da sta alodij Pe­­thehaza (danes Petišovci) dobila bana.71 Listini tako prineseta kar nekaj no­vih podatkov o današnjem območju Gaberja, ki se je v srednjem veku ime­novalo Inesfalua, Inesfalwa, Inesfalva ali Inösfalva. Izvemo tako, da je bilo območje v sklopu dolnjelendavske po­sesti rodbine Bánffy, da je bilo na tej posesti leta 1381 sedem kmetij in da je bila lastnik ene kmetije oseba z ime­nom Zeweche oz. Zueche. Tudi v izvir­ni latinski listini se ime lastnika kmetije pojavlja v obeh različicah. Kljub pomanjkanju virov lahko za­ključimo, da je bilo v srednjem veku današnje območje naselja Gaberje po­seljeno. Najverjetneje so se zatem, ko se je stanje na obrambnem območju Kraljevine Madžarske do neke mere stabiliziralo in umirilo, tukaj za stalno naselili podložniki, ki so se ukvarjali izključno s kmetijstvom. V srednjem veku pride tako do prvih zametkov vasi, kot jih poznamo danes. Obse­žnejši podatki o prebivalcih današnjega območja Gaberja se pojavijo v obdobju novega veka, ki ga časovno opredelju­jemo nekako med leti 1500 in 1800, in ki prinesejo redne popise prebivalstva, predvsem z namenom obdavčitve ter pobiranja dajatev. lastnino ter nadzor nad svojo posestjo. 71 Škafar, I., Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene po­sesti do leta 1381, str. 54-64. V: Časopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Mari­bor, 1971. bánok, a másikat Miklós és László kap­ták. Az allódiumot,70 71 amelyet a helybe­liek moyornak neveztek (a szó 19. szá­zadi magyar változata a major) a bánok kapták meg.71 A két oklevél több új információval is szolgál a mai Gyertyános területé­ről. Megtudjuk, hogy a terület a Bánffy család alsólendvai uradalmához tar­tozott, hogy a birtokon 1381-ben hét gazdaság volt, és hogy az egyik gaz­daság tulajdonosa bizonyos Zeweche vagy Zueche nevezetű birtokos volt. Az eredeti latin nyelvű oklevélben is elő­fordul a név mindkét változata. A kevés rendelkezésre álló forrás ellenére megállapíthatjuk, hogy Gyer­tyános mai területe a középkorban is lakott volt. Feltételezzük, hogy miu­tán a Magyar Királyság védelmi öveze­tében stabilizálódott a helyzet, jobbá­gyok telepedtek le ide, akik kizárólag mezőgazdasággal foglalkoztak. Ennek köszönhetően kezdtek a középkorban a mai falvak helyén kialakulni a tele­pülések. Gyertyános mai területének egykori lakosságáról az újkorra (1500- 1800) vonatkozóan rendelkezünk több adattal, amikor is elkezdődtek a rend­szeres népszámlálások, elsősorban az adóztatás és a járulékok begyűjtése céljával. 70 Az allódium hűbéri köteléktől mentes földbirtok, amelyen a földbirtokos tu­lajdon- és ellenőrzési jogot élvezett. 71 Škafar, L, Dolnjelendavska rodbina Hoholt (Bánfi, Banič) in rast njene po­sesti do leta 1381, 54-64. old. In: Ča­sopis za zgodovino in narodopisje 7/1, Maribor, 1971. 63

Next

/
Thumbnails
Contents