Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

3. Római kor

barbarskih plemen so postali vse po­gostejši v četrtem stoletju in Rimljani so, vsaj upravno, roke nad območjem Pannonié Prime dvignili leta 395, ko je prišlo tudi do delitve enotnega Rim­skega cesarstva na Zahodno rimsko ce­sarstvo s sedežem v Rimu ter Vzhodno rimsko cesarstvo s sedežem v Bizancu (današnji Istanbul).26 Območje nek­danje Pannonié Superior ter kasnejše Pannonié Prime je tako postalo podvr­ženo vpadom barbarskih plemen, ki so ponovno korenito premešala etnično ter kulturno sliko celotnega območja. Kratek zgodovinski uvod morda ne daje občutka, da bi lahko naselje skro­mnih razsežnosti kot je Gaberje, igra­lo pomembnejšo vlogo, vendar prvi vtis močno vara. Današnje območje naselja Gaberje je imelo ključno vlo­go v eni od temeljnih organizacijskih struktur Rimskega imperija, ki se še danes močno odraža na vsakdanjem življenju. Govora je o rimskih cestah, ki so tudi na območju Prekmurja pu­stile globok pečat. Ena od temeljnih skrbi Rimljanov v novoosvojenih pro­vincah je bila povezava pomembnejših mest s srcem celotnega imperija, me­stom Rim. Skozi celotno obdobje rim­ske prisotnosti na območju province Pannonié lahko sledimo težnjam k vzpostavitvi močno razvejane mreže cest, preko katerih seje kakor preko žil v človeškem organizmu pretakala rim­ska kultura. Postala so temeljna vo­murja, str. 9. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 39, Ljubljana, 1991. 26 Roman Empire, Encyclopaedia Bri­­tannica, spletni vir, citirano 24. 11. 2015. egyre gyakoribbak lettek a barbár tör­zsek betörései, és a rómaiak, legalább­is közigazgatási értelemben, 395-ben lemondtak Pannónia Prima területé­ről. Ugyanebben az évben került sor az egységes Római Birodalom felosztására is Nyugatrómai Birodalomra, melynek központja Róma maradt, és Keletrómai Birodalomra, melynek központja Bi­zánc (ma Isztambul) lett.26 Az egykori Pannónia Superior és a későbbi Pannó­nia Prima területe így ki volt szolgáltat­va a barbár népek betöréseinek, ame­lyek szintén alaposan megkeverték a teljes terület etnikai és kulturális képét. A rövid történelmi bevezető talán nem kelt olyan benyomást, hogy egy méreteiben jelentéktelen település, ami­lyen a mai Gyertyános, fontosabb szere­pet tölthetett volna be az idők során, ez azonban megtévesztő. A mai Gyertyá­nos területének kulcsfontosságú szere­pe volt a Római Birodalom egyik alap­vető szervezeti rendszerében, amely ma is erősen tükröződik a mindennapi élet­ben. A római utakról beszélünk, ame­lyek a Muravidék területén is mély nyo­mot hagytak. Az újonnan meghódított területeken a rómaiak egyik elsődleges célja a fontosabb városoknak a biroda­lom szívével, Róma városával való ösz­­szeköttetésének a kiépítése volt. A ró­maiak a Pannónia provincia területén való jelenlétük alatt arra törekedtek, murja, 9. old. In: Kronika: Šavel, L, Najstarejša poselitev Prekmurja, 7-9. old. In: Kronika: časopis za sloven­sko krajevno zgodovino 39, Ljubljana, 1991. 26 Roman Empire, Encyclopaedia Bri­­tannica (online} (Letöltés: 2015. 11. 24-én). 31

Next

/
Thumbnails
Contents