Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

1. Bevezető

1. UVOD 1. BEVEZETŐ Naselje Gaberje je upravno gledano del občine Lendava, ki se nahaja v seve­rovzhodnem delu Republike Slovenije in predstavlja tipično obmejno obči­no, ki si državno mejo deli z Republiko Hrvaško ter Madžarsko.1 Samo naselje Gaberje prav tako predstavlja mejno naselje z Republiko Hrvaško, s katero si deli strugo reke Mure, ki je v prete­klosti predstavljala enega od ključnih dejavnikov pri razvoju naselja in moč­no vplivala na vsakdanje življenje pre­bivalcev naselja. Prve ostanke, ki pričajo o poselitvi današnjega širšega območja Gaberja, imamo že iz prazgodovine, saj so arheo­loška izkopavanja potrdila obstoj praz­godovinskega naselja na območju arhe­ološkega najdišča, ki so ga strokovnjaki poimenovali z imenom Oloris. Oloris je zagotovo najpomembnejše najdišče v okolici Gaberja, vendar obstajajo tudi druga, spremljajoča naselja, ki so izje­mnega pomena za poznavanje življenja na območju Gaberja v prazgodovin­skem obdobju. Iz antičnega obdobja imamo na območju Gaberja, ki je v rimskem času pripadalo provinci Pano­niji, upravno pa bilo del rimske kolonije Savarie, ostanke rimskodobne gomile, ki so jo arheologi poimenovali Vaška šuma pri Gaberju. Zgodnjesrednjeve­­ško obdobje ni pustilo sledi, na podlagi katerih bi lahko sklepali o poselitvi in 1 Zupančič, J., Repolusk, P., Narodno­stno mešano območje občine Lendava in nova državna meja, str. 171. V: Dela 10, Ljubljana, 1993. Gyertyános település közigazgatá­silag a Szlovén Köztársaság északkeleti részén fekvő Lendva Községhez tarto­zik, amely a Horvát Köztársasággal és Magyarországgal határos területen te­rül el, és tipikus határ menti község.1 Maga Gyertyános is határtelepülés, a Horvát Köztársasággal a Mura fo­lyó medrén osztozik, amely a múltban kulcsfontosságú szerepet játszott a falu fejlődésében, és erősen kihatott a tele­pülés lakosainak mindennapi életére. A mai Gyertyános tágabb térségé­nek benépesítéséről tanúskodó első le­letek az őskorból származnak, hiszen a régészek által Olorisnak keresztelt le­lőhelyen az ásatások során egy ősko­ri település maradványait tárták fel. Az Oloris minden bizonnyal a legfonto­sabb lelőhely Gyertyános környékén, de léteznek más, kísérő települések is, amelyeknek szintén kivételes jelentő­ségük van a Gyertyános területén zaj­ló őskori élet megismerésében. A falu mai területe a római korban a Pannónia provincia részét képezte, közigazgatási­lag pedig Savaria római kolóniához tar­tozott. A település területén egy korabe­li halomsír maradványait fedezték fel a régészek, és a Vaška šuma pri Gaberju (Gyertyános melletti falusi erdő) név­re keresztelték. A kora középkor nem hagyott olyan nyomot a falu területén, amely alapján következtetéseket von-1 Zupančič, J., Narodnostno mešano območje občine Lendava in nova dr­žavna meja, 171. old. In: Dela 10, Lju­bljana 1993. 15

Next

/
Thumbnails
Contents