Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

6. Gyertyános a 20. században

V prvih dvajsetih letih po vojni je torej naselje doživelo veliko upravno­­organizacijskih sprememb, precej dru­gačno pa je postalo tudi življenje pre­bivalcev naselja. Že od obdobja med obema vojnama je potekal proces preo­brazbe zaposlitvene strukture prebival­stva, v sklopu katerega so se prebivalci vedno manj preživljali s kmetijstvom ter vedno več z delom v industriji ter obrti. Ta pojav je z različno intenzivno­stjo značilen za celotno drugo polovico dvajsetega stoletja. Veliko spremembo je na tem področju pomenilo odkritje nafte ter zemeljskega plina v Petišovcih ter v Dolini. Jugoslovanska vlada je na­mreč leta 1947 izdala odločbo o usta­novitvi državnega gospodarskega pod­jetja Proizvodnja nafte Dolnja Lendava. Omenjeno podjetje je v svojih dejav­nostih in posredno skozi spremljajoče dejavnosti ostalih podjetij na območju lendavskega okraja skozi svoj celoten razvoj, posebej pa v prvih tridesetih letih obstoja, zaposlovalo ogromno okoliških prebivalcev (tudi iz naselja Gaberje), ter tako znatno pripomoglo k družbeni preobrazbi naselja. Kljub temu, da se je število delav­cev v industriji znatno povečevalo, pa je kmetijstvo še dolga leta ostalo pa­noga, ki je nudila kruh mnogoterim prebivalcem naselja. Ob kmetijstvu je v Gaberju dlje časa deloval še mlin, ki je bil lokalnega pomena.187 Tradicio­nalna navezanost na zemljo se je po­sebno globoko zakoreninila predvsem v zavesti starejših prebivalcev naselja, ki so predstavljali tudi večino kmetov 187 Krajevni mlin Gaberje - vpis v regi­ster, Pokrajinski arhiv Maribor, SI_ PAM/0725/003/004/00074. változáson ment keresztül, és jelentő­sen megváltozott a falu lakosainak élete is. Már a két világháború közötti idő­szakban is változóban volt a foglalkoz­tatottsági szerkezet. Egyre kevesebben éltek mezőgazdaságból, és egyre töb­ben dolgoztak az iparban. Ez a tenden­cia (különböző intenzitással) a 20. szá­zad egész második felére jellemző volt. Nagy változásokat eredményezett a petesházi és völgyifalui kőolaj- és föld­gázlelőhelyek feltárása is, hiszen a jugo­szláv kormány 1947-ben született hatá­rozatával megalapította a Proizvodnja nafte Dolnja Lendava nevű céget. A rö­viden csak Nafta néven ismert válla­lat tevékenységeivel és közvetve a többi vállalat párhuzamos kísérő tevékenysé­geivel különösen működésének első 30 évében számos környékbeli munkást foglalkoztatott (Gyertyánosból is), és így jelentősen hozzájárult a falu társa­dalmi átalakulásához. Az iparban dolgozók számának nö­vekedése ellenére a földművelés és az állattenyésztés még jó ideig több gyer­­tyánosi lakosnak nyújtott megélhetést. A faluban hosszabb ideig működött malom is, amely azonban csak helyi je­lentőséggel bírt.187 A földhöz való ha­gyományos kötődés inkább az idősebb lakosokban maradt erős, így ők alkot­ták a falu parasztjainak többségét. A fi­atalabb generációk amellett, hogy az iparban dolgoztak, a mezőgazdaságban inkább a segédmunkaerőt képviselték. A 20. század 70-es, 80-as és 90-es évei­ben a fiatalok már inkább a szolgáltató­­iparban kerestek megélhetést. 187 Krajevni mlin Gaberje - vpis v regi­ster, Pokrajinski arhiv Maribor, SI_ PAM/0725/003/004/00074. 130

Next

/
Thumbnails
Contents