Süč, Dejan: Inesfalwa Gyertyános Zalagyertyános Gaberje (Gyertyános - Lendva, 2016)

6. Gyertyános a 20. században

striktnega ločevanja med staroselci ter priseljenci na območju pod madžarsko upravo. Naselje Gaberje v tem pogledu ni bilo deležno tolikšnega pritiska, saj so vsi priseljenci, ki so se na območje naselja priselili kot plod agrarne reforme ter ko­lonizacije, prišli iz krajev, ki so bili pred Trianonsko mirovno pogodbo leta 1920 upravno del Kraljevine Madžarske. Ma­­džarizacija je bila na tem območju aktu­alna vse do zadnjih dni pred odhodom madžarskih vojakov v prvih dneh aprila 1945 180 oblast na tem območju je vzpo­stavila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je bila ustanovljena 26. aprila 1941 in je v štiriletnem obstoju pomemb­no vplivala na izid vojne na območju celotne Slovenije, ne pa tudi Prekmurja, kjer ni imela pomembnejšega vpliva. Kljub temu, da se je druga svetov­na vojna v Evropi uradno zaključila že 8. maja 1945, je komunistična oblast, najverjetneje kot povračilno akcijo za internacijo kolonistov v Sárvár, 9. in 10. julija 1945 v koncentracijsko ta­borišče Hrastovec internirala skupno 558 prekmurskih Madžarov. V največ primerih so internirali cele družine. Po treh tednih internacije so tiste, ki so bili sposobni za delo, prepeljali v taborišče Sterntal (Strnišče pri Ptuju). Večina interniranih se je domov vrnila septembra istega leta, predvsem zaradi intervencije tedanjega podžupana Bu­dimpešte, Józsefa Kővaga (Küronye), ki je imel po materini strani korenine v Lendavi. Natančnega števila zaradi internacije umrlih Madžarov ne pozna-180 Godina, F., Prekmurje 1941-1945: pri­spevek k zgodovini NOB, Murska So­bota, 1980, str. 204-209. megkülönböztetés jellemezte. Gyer­tyános e tekintetben valamennyire ki­vételt jelentett, hiszen a földreform és a kolonizáció során ide telepített em­berek olyan településekről érkeztek, amelyek közigazgatásilag a trianoni békeszerződés (1920) előtt is a Ma­gyar Királysághoz tartoztak. A ma­gyarosítás ebben a térségben egészen a magyar katonák 1945. április eleji kivonulásáig aktuális volt.180 A terü­let feletti hatalmat az 1941. április 26- án létrehozott Szlovén Nemzet Felsza­badító Frontja (Osvobodilna fronta slovenskega naroda) vette át. A Felsza­badító Front a háború négy éve alatt Muravidék kivételével az egész szlovén területen fontos szerepet játszott a há­ború kimenetelében. Annak ellenére, hogy 1945. május 8-án befejeződött a II. világháború, a kommunista hatalom 1945. július 9-én és 10-én összesen 558 muravidéki ma­gyart internáltatott a hrastoveci kon­centrációs táborba. Ezzel valószínűleg a kolonisták Sárvárra való internálását akarták megtorolni. A legtöbb eset­ben egész családokat internáltak. Há­rom hét internálás után a munkaké­pes embereket átszállították a Sterntal (Strnišče pri Ptuju) táborba. A legtöb­ben már szeptemberben hazatérhet­tek, elsősorban Kővágó (Küronya) Jó­zsef, Budapest akkori alpolgármestere közbenjárására, aki anyai ágon Lend­­váról származott. Az internálás alatti elhalálozások miatt nem ismerjük az internált magyarok pontos számát.181 180 Godina, F., Prekmurje 1941-1945: prispevek k zgodovini NOB, Murska Sobota, 1980, 204-209. old. 181 Kovács, A., Represija v Prekmurju 126

Next

/
Thumbnails
Contents