Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
34 MURA VIDÉKI MAGYAR NÉPZENE Pesmi, ki niso vezane na priložnosti Stari slog z velikim spuščajočim lokom in njegovi napevi (62-84) Najbolj specifične ljudske pesmi vzhodnega izvora in njihove variante (prim. Paksa 20124, 118-135), ki se od ljudske glasbe sosednjih narodov najbolj razlikujejo, je možno najti tudi v Prekmurju, pa čeprav je njihov delež v primerjavi s celotnim fundusom pesmi manjši. Pentatonska lestvica starega sloga je največkrat dopolnjena s tujim tonom (dorskim prehodnim tonom). V čisti pentatonski lestvici zasledimo le nekaj pesmi (66, 69). Do spuščanja lahko pride z menjavo kvinte skozi celotno kitico ali pa z delno menjavo kvinte (62, 63, 65-68, 72). Do spuščajoče se melodične linije lahko pride tudi brez menjave kvinte (64,69-71,73). Včasih pride do spuščanja po dveh identičnih vrsticah melodije (74,75), melodija se spušča po začetni srednji legi (76, 77), včasih pa doseže osnovni ton že v prvem delu pesmi (78-80). Sodoben razvoj sloga predstavljajo z višin spuščajoči napevi čardašev (81-83). Ideal spuščajoče melodične linije je zelo globoko zakoreninjen v našem glasbenem maternem jeziku. Tako seje iz druge polovice pesmi novega sloga, iz njenega navzgor vzpenjajočega tretjega in navzdol spuščajočega četrtega verza lahko izoblikovala »navidezno spuščajoča« pesem, kije po odcepitvi od celotne pesmi postala priljubljena kot samostojna, štirivrstična tvorba (84). Kar zadeva način interpretacije pesmi, je za pretežno večino značilen strikten, dosleden tempo. Leta 1998 smo neuspešno iskali izvedbo pesmi starega sloga v tempu parlando-rubato. Ferenc Korin iz Dobrovnika je celo pripomnil, da »pri nas ni bilo tako razpotegnjenih pesmi«, kar moramo razumeti tako, da jih dotlej niso ohranili v spominu, da sojih že pozabili. Vse, v pričujoči knjigi objavljene maloštevilne pesmi s svobodnim ritmom v starem slogu so bile zbrane pred mnogo leti (70,71,73,76,77). Pesmi z vzpenjajočo melodično linijo (85-106) Te pesmi nimajo enotnega sloga. So deloma zahodnega izvora oziroma njihov izvor še ni pojasnjen. Med njimi so tudi novejši napevi iz 18. stoletja z menjavo terce (95-98), pojavljajo pa se tudi predznanilci novega sloga (103-106). Medtem ko so od napevov v starem slogu peli le enega z besedilom balade (71), pa se pojavlja v tej skupini največje število balad, pri katerih so tudi besedila v pretežni meri tujega izvora (86, 88-92, 94, 100, 101, 103). Pesmi v zgodnjem novem slogu (107-133) Na osnovi naj novejših rezultatov etnomuzikologije nam je danes do podrobnosti znan proces oblikovanja novega sloga od druge polovice oziroma zadnje tretjine 19. stoletja naprej (Bereczky 2013). Ta slog seje izoblikoval in razširil drugam iz osrednjega dela jezikovnega območja in z določeno zamudo dosegel Transilvanijo in Moldavijo, kar je
