Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
28 MURA VIDÉKI MAGYAR NÉPZENE Popisovanje ljudske glasbe se je začelo leta 1962. Zapisovalci so obiskali dvaindvajset naselij in v sedemnajstih pripravili posnetke z ljudsko glasbo. To sicer ni majhno število, vendar gre za izjemno majhne vasi s sto do dvesto prebivalci. Če se pomikamo od juga proti severu po nekdanji Žalski županiji, so ta naselja Petišovci, Dolina, Dolnji Lakoš, Kot, Gornji Lakoš, Čentiba, Kapca, Gaberje, Dolga vas, Mostje, radmožanci, Genterovci, Kamovci, Žitkovci, Dobrovnik in Motvaijevci; v Železni županiji pa Čikečka vas, Prosenjakovci, Domanjševci, Krplivnik, Šalovci in Hodoš. (V Zbirki pesmi so imena vasi v madžarskem besedilu zapisana v obliki, v kakršni jih najdemo v seznamu madžarskih krajevnih imen iz leta 1913, kar je običajno v etnografiji, njihova današnja imena pa so navedena v Seznamu krajevnih imen.) Znano je, da je najzgodnejše popisovanje povezano z imenom skladatelja Ema Királya, kije leta 1962 kot jugoslovanski državljan in urednik ljudske glasbe na Radiu Novi Sad po službeni dolžnosti obiskoval območja jugoslavije z madžarskim prebivalstvom. S svojimi posnetki je pripravljal radijske oddaje, za kar pa ni potreboval notnih zapisov. Tako je transkripcijo teh pesmi šele v bližnji preteklosti, več kot pol stoletja po opravljenem popisovanju, opravila Katalin Paksa. Glasbeni pedagog Károly Horváth je začel v Prekmurju popisovati ljudske pesmi leta 1968, svojo zbirateljsko dejavnost pa je nadaljeval tudi kasneje kot vodja skupin ljudskih pevcev, in sicer vse do leta 1989. Med njegovimi zvočnimi posnetki, ki jih hranijo v Inštitutu za muzikologijo, je bilo zelo malo posnetih v Prekmurju, toda veliko pesmi je objavil v knjigi z naslovom Atimennék a Murán ... [Šel bi čez Muro ...], ki vsebuje hetiške ljudske pesmi z obeh strani slovensko-madžarske meje. Njegovih pesmi iz Prekmurja ne objavljamo znova, a se nanje sklicujemo kot na primerjalni vir, iz te knjige pa objavljamo nekaj pesmi starega sloga, brez katerih bi bila celovita podoba ljudske glasbe pomanjkljiva. Z namenom, da bi jih popularizirali, imajo objavljene note značaj osnutka, oznak za tempo ni, besedila pesmi pa so zapisana v pogovornem jeziku. Raziskovalec etno glasbe Lajos Kiss, rojen v Somborju, je kot sodelavec skupine za popisovanje ljudske glasbe Madžarske Akademije Znanosti obiskal Prekmurje leta 1969. Zbrane pesmi je zapisal, njegovi notni zapisi in zvočni posnetki so arhivirani v zbirki ljudske glasbe Madžarske Akademije Znanosti, kot smo že omenili. Na koncu velja omeniti še najnovejše skupno zbirateljsko delo Istvána Németha in Katalin Paksa iz leta 1998, na katero ju je napotil Inštitut za muzikologijo Madžarske Akademije Znanosti. Pri delu jima je bil v veliko pomoč poznavalec teh krajev Zoltán Kepe Lendvai. Zainteresirani so lahko doslej spoznali le majhen del gradiva, popisanega v Prekmurju. Razen pesmi v knjigi Károlya Horvátha z naslovom Átimennék a Murán .., [Šel bi čez Muro ...] je bilo natisnjenih oziroma na zvočnem nosilcu objavljenih le nekaj pesmi. Lajos Kiss je v študiji z naslovom Köszöntök a jugoszláviai magyar népzenében [Voščila v jugoslovanski madžarski ljudski glasbi] objavil božično voščilo iz Gaberja in pesem o gregorjevem obhodu iz Genterovcev (Kiss 1972, 58-60 in 68-71).
