Török Károlyné Miszori Marianna (szerk.): Virággal ékes. A népi bútorfestés hagyományai (Zalaegerszeg, 2012)
A népi bútorfestés visszatanításáról
Obuditev znanja o poslikavi ljudskega pohištva Eden največjih izzivov 21. stoletja je ohranitev in predaja zbranih kulturnih vrednot našim novim generacijam. Poslikavanje ljudskega pohištva je nekoč imelo pomembno mesto v madžarski ljudski kulturi. O tem pričajo še ohranjeni predmeti ki hranijo izročilo enega najlepših rokodelskih obrti in ob znanju še delujočih mojstrov omogočajo obuditev znanj ki so potrebne, da bi mlade generacije osvojile te spretnosti. V preteklih letih je del etnologov, raziskovalcev in drugih ki se aktivno ukvarjajo z ljudsko umetnostjo posebno pozornost namenilo obuditvi znanja o poslikavi ljudskega pohištva. Izdelava poslikanega ljudskega pohištva vsekakor spada med redke rokodelske dejavnosti, ki zahteva precej mojstrskih spretnosti. Kako si lahko predstavljamo proces obuditve znanj v današnjih spremenjenih okoliščinah, ko so se spremenili naši običaji, jezikovni zaklad, naša oblačila in seveda tudi oprema in pohištvo naših domov? Morda se komu zdi kar pogumna odločitev ko želimo pozornost znova usmeriti k starim mojstrskim dejavnostim katerih izdelki ne sledijo sodobnim splošno sprejetim trendom. Kljub temu menimo, da se izplača. Med priznanimi etnologi potekajo razprave o ustreznosti pojma ohranjanja in negovanja izročila, saj marsikdo meni, da tradicije ni dovolj ohranjati, varovati in negovati, temveč da jo je nujno predstaviti čim širšemu družbenemu krogu, še več, treba je obuditi znanje o starih prijemih. Menimo, da je prva, najpomembnejša stopnička ko želimo opozoriti na te vrednote, da imamo na voljo strokovno literaturo ter slikovni in predmetni material ki prepriča potencialne učence o lepotah tega poklica. Torej je prvi korak pridobitev naklonjenosti ki omogoča poznejše sodelovanje pri pridobitvi znanj o tej starodavni dejavnosti. Zelo pomembno je, da imamo ob različnih predstavitvah na ogled tudi poslikano pohištvo, morebiti manjši spominek ali kos pohištva, ob katerem dobimo navdih za izdelavo nečesa podobnega. Podobno kot v primeru drugih vej ljudske umetnosti (na primer pevci ljudskih pesmi, krožki vezilj, srečanja pripovedovalcev) ima tudi v tem primeru pomembno vlogo medgeneracijsko sodelovanje. Čim več generacij sodeluje pri poslikavi pohištva, tem večja je verjetnost da bodo uporabljali nove motive ter predali in izmenjali svoje izkušnje. Izdelava poslikanega pohištva je časovno zahtevno opravilo ki lahko traja več dni ali tednov. Zato je treba poučevanje začeti na manjših predmetih, na primer na kaseti iz orehovega ali smrekovega lesa, na kateri prikažemo brušenje, barvanje z osnovno barvo, risanje in barvanje ter obrobljanje vzorcev in tehniko konzerviranja oziroma premaza z lanenim oljem. Ob učenju in predstavitvi teh postopkov večjemu številu zbranih lahko nabiramo nove ideje, spoznamo načrte predmetov in različice vzorcev. In prav v tem je čar ki nam pomaga izročilo poslikave ljudskega pohištva prenesti v današnje čase. Na temelju starih poslikanih skrinj, stolov, okvirjev za ogledala in miz lahko izdelamo predmete ki so uporabni tudi v sodobnih stanovanjskih prostorih. Kako praktična in krasna je z rdečimi tulipani poslikana solnica ali pa držalo za serviete z monogramom na mizi, morda majhna poslikana pručka ki je okras otroške sobe ali pa držalo za ključe v predsobi, morebiti izrezljan in z monogramom domačinov okrašen okvir za ogledalo v predsobi ali dnevni sobi. Obuditev nekdanjega kmečkega življenjskega sloga in običajev, ohranjanje prazničnih priložnosti prinaša svežino tudi v svet pobarvanih predmetov, ki se tako prilagajajo sodobnim pričakovanjem. Pravi primer za to je barvani leseni adventni svečnik ki lahko nadomesti običajne adventne vence. Tako se poleg predstavitve etnografskega blaga odpira priložnost tudi za obujanje starih običajev in predajo tradicionalnega sveta motivov. Zemljepisno okolje, kjer skupaj živimo Madžari, prekmurski Madžari in Slovenci, nam omogoča nabavo surovin, torej lesa za izdelavo poslikanega pohištva. Praviloma uporabljamo les iglavcev. Obogatitev danosti območja lahko v veliki meri prispeva k bogatenju domače kulture in ljudske umetnosti. 38
