Mészáros Klára: Dobronoki György. Egy jezsuita a XVII. századból (Lendva, 2004)

je srednje kakovosti, delno se prodaja doma, delno drugje." Približno pol stoletja pozneje (leta 1851) Elek Fényes prav tako omenja Dobrovnik kot trg z 930 prebivalci. Iz drugih virov nam je znano, da so v naselju vedno prebivali tudi rokodelci in obrtniki ter da je v Dobrovniku že v 17. stoletju bila šola. Naselje je bilo tudi duhovno in versko središče pokrajine Hetes. Razvoj naselja je zaznamovalo obdobje dualizma, ko smo priče pomembnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Dvajseto stoletje je naselju namenilo različne vloge, v začetku 21. stoletja pa je spet pridobilo osrednjo vlogo s številn imi turističnimi in kulturnimi znamenitostmi.

1 življenjem Qyörgya Dobronokija se je v preteklosti ukvarjalo le malo avtorjev (med raziskovalci vsekakor velja omeniti prekmurskega raziskovalca Ivana Škafarja), zato smo posebej hvaležni odlični raziskovalki Univerzitetne knjižnice v Bratislavi, zgodovinarki Klári Mészáros, ki je ob številnih obveznostih sprejela nalogo povzeti bogato življenjsko pot in ustvarjalnost velikega prekmurskega rojaka. Brez njenega prizadevnega in predanega dela bi le težko zbrali gradivo, ki je ob javljeno v pričujoči publikaciji. Prav tako se zahvaljujemo Madžarski narodni samoupravni skupnosti občine Dobrovnik in njeni predsednici Anni Car ter Občini Dobrovnik, ki so zagotovili večino potrebnih finančnih sredstev. Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave je z veseljem sprejel izdajateljske in strokovne recenzentske naloge publikacije. Svojo nalogo smo opravili v želji, da je le to prvi korak pri "vrnitvi" György a Dobronokija in da bomo skupaj zmogli še več: morda opremiti Dobronokijevo spominsko sobo ali poimenovati ulico po znamenitem rojaku jezuitu.

Lendava, 9. novembra 2004 László Gona

6