Kepéné Bihar Mária - Lendvai Kepe Zoltán (szerk.): Hagyományőrző hímző szakkörök a Muravidéken - Hogy nem menjen feledésbe 2. (Lendva, 2012)
Dediščina vezenin prekmurskih Madžarov
teklih 25 letih so se zapovrstjo ustanavljale nove in nove sekcije za vezenje. Strokovno vodenje teh krožkov so prevzeli ljudski umetni obrtniki iz Žalske in Železne županije. Njihovo delovanje med Madžari v Sloveniji sta tako gmotno kakor moralno, poleg Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ki je bil ustanovljen leta 1994, podpirali tudi skupščini omenjenih županij. Zanimanje za vezenje se je po srečnem naključju srečalo z raziskavami že omenjene dr. Edit Kerecsényi in s pomembnimi aktivnostmi ljudskih umetnih obrtnikov iz Madžarske, ki so pomagali pri reševanju dragocene dediščine. V krožkih vezenja so v začetku bile najbolj priljubljene priložnostne božične in velikonočne vezenine, vezenine za okraševanje stanovanja in meščanska ročna dela. Zahvaljujoč etnografskim raziskavam in angažiranosti ljudskih umetnih obrtnikov, ki so vodili krožke, je dobilo ljudsko vezenje čedalje večjo veljavo, še posebej lastna dediščina, oziroma oživitev in ohranjanje hetiškega vezenja. Tudi strokovnjaki, ki so vodili krožke, so zbirali etnografsko gradivo in opozarjali člane na pomembnost ohranitve starih hetiških ročnih del. Trenutno delujejo krožki vezenja pod vodstvom Ete Török v Centibi, Pincah in Genterovcih. V Petišovcih in Dolgi vasi ohranjajo dediščino vezenja pod vodstvom Iloné Pulainé Cserti. S pomočjo Anikó Kocsisné Koszorús so ročna dela vzljubila dekleta in žene v Dobrovniku in R admožancih. Lajosné Orbán poučuje skrivnosti vezenja na Hodošu in v Domanjševcih.Margit Horvát pa pomaga Eti Török pri vodenju krožka v Genterovcih, hkrati pa je tudi mentor sekcij za vezenje pri Društvu lendavskih upokojencev, oziroma sekcij v Murski Soboti, Prosenjakovcih in Gaberju. Olga Jandl pa posreduje svoje znanje ljubiteljicam vezenja na Kapci. Ne smemo pa pozabiti niti strokovnjakinj, kot sta Józsefné Beszprémy in dr. Károlyné Baracska, ki sta prav tako veliko storili za kakovostno delovanje tukajšnjih krožkov. Józsefné Beszprémy je sodelovala pri začetnih korakih dobrovniškega krožka vezenja, dr. Károlyné Baracska pa je sekcijo v Trimlinih uspešno vodila blizu deset let. Trenutno deluje med madžarskim prebivalstvom v Sloveniji 14 krožkov vezenja, ki se zahvaljujoč kakovostnemu delu že lahko pohvalijo tudi z ljudskimi umetnimi obrtnicami iz svojih vrst. Margit Horvát sije ta laskavi naslov pridobila leta 2003, Olga Jandl leta 2007 in Darinka Antolašič leta 2010. Naši ljudski umetni obrtniki aktivno sodelujejo pri poučevanju vezenja in prenašanju te pomembne dediščine na mlajše rodove. Vloga sekcij vezenja med madžarskim prebivalstvom v Sloveniji je neprecenljiva za ohranitev hetiške noše ter za ohranitev bogate vezeninske dediščine. Članice teh sekcij pa ne ohranjajo le dediščine tukajšnjih Madžarov, temveč ob različnih letnih časih oživljajo tudi druge ljudske spretnosti. Naše vezilje in ljudske umetne obrtnice pa dragocenega koščka hetiške kulture ne ohranjajo le doma, temveč naš sloves ponesejo tudi v svet. Na razstavah, ki jih organizira Zavod za kulturo madžarske narodnosti, s svojimi ročnimi deli zastopajo kulturo Madžarov v Sloveniji na raz76
