Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)
Kazalo
črte, rumene cvetice, zvončki, zajčja ušesa. Ima pa tudi spremenjene in lastne vzorce. Magda Szekeres je bila ena izmed vseh najbolj plodnih izdelovalk dobrovniških pirhov. Na začetku jih je izdelovala za lastne, kasneje pa za hčerine krščence in birmance ter sorodnike. Imam jo v lepem spominu, saj sem se tudi sama pri njej naučila tehnike izdelovanja rdeče-črnih pirhov. Vrsto let je, podobno kakor druge izdelovalke, delala le s polnimi - celimi jajci. Zanimivo jo je bilo opazovati, kako je segrevala vosek, v majhni pločevinasti posodi na robu štedilnika. Vzorce je vedno risala stoje. Rekla je, da ji v sedečem položaju ne bi uspeli. Pri barvanju je bila vedno vznemirjena, še posebej pri črni barvi. Bala se je namreč, da se barva ne bi prijela, ali da bi katero od jajc počilo. Potem smo začeli okraševati in barvati izpihana jajca. Ona je z izdelovanjem začela že mesece pred veliko nočjo, da je lahko pravočasno podarila svoje pirhe sorodnikom in znancem. Pri podarjanju ji je pridno »pomagal« mož, saj je številne ljudi razveselil z njimi. Bila je presrečna, ko se je zanimanje za pirhe tako povečalo, da jih je lahko nekaj tudi prodala. Tudi Teri Toplak navdušeno izdeluje pirhe. Uporablja motive, ki se jih je naučila v otroštvu, na primer zajčja ušesa. V zadnjem času pa izdeluje lepe pirhe z zvezdastimi vzorci. Moj nekdanji profesor Árpád Salamon me je nekoč presenetil z zanimivimi, a zame neznanimi vzorci. V letih okoli 1950 je v okolici Lendave zbiral pirhe in vzorce zanje. Petišovski vzorci so zame edinstveni. Tako so stari, da se jih niti Petišovčani sami ne spomnijo. Nanje sem naletela v knjigi Varázserejű himes tojás, kasneje pa v knjigi Ferenca Gönczija. Dva vzorca izmed njih, po mojem mnenju, simbolizirata vaški ali poljski leseni križ. Pri izdelovalkah pirhov v Dobrovniku moram omeniti Erzsébet Vörös, ki se je iz Madžarske poročila v našo vas. S seboj je prinesla tudi ljubezen do pirhov. Pri izdelovanju se je sicer posluževala drugačnih tehnik, vendar se je seznanila tudi z batik tehniko ter zanjo navdušila tudi hčerko Viktorijo, ki je na tem področju izredno uspešna. K razmahu te veje ljudske umetnosti veliko prispeva razstava pirhov v Dobrovniku pred veliko nočjo, ki je iz leta v leto bogatejša in lepša in ima že 20-letno tradicijo. Vsako leto je vse več obiskovalcev, ne le z našega območja, ampak tudi iz drugih predelov Slovenije in tujine. Danes je v Dobrovniku že 25-30 razstavljavcev in izdelovalcev pirhov. 30
