Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)

Kazalo

z okrašenimi jajci. Stari Grki in Rimljani so dajali mrtvim v grobove okrašena lončena jajca, kot simbol spoštovanja do mrtvih in vstajenja. Jajce je ena izmed najbolj vzvišenih stopenj večtisočletne obredne vloge.

Tudi pri Slovencih ima barvanje in okraševanje jajc svoje izročilo. Batik tehniko okraševanja jajc uporabljajo na območju Bele Krajine, kjer izdelujejo rdeče-črne pirhe za turistične spominke. Seveda pa jajca izpihajo, da ostanejo za »večni« spomin. Belokranjski pirhi so med najlepšimi v Sloveniji. To je poudaril tudi Albert Sič v svoji knjigi iz leta 1922, ki govori o okraskih na pirhih in na kožuhih.

Prekmurskih pirhov - remenk ali remenic - nihče ni obravnaval podrobneje, in ta veja ljudske umetnosti je skorajda izumrla, ko se je Niko

Pirhi iz zbirke Pokrajinskega muzeja Murska Sobota

Kuret v 60-ih letih prejšnjega stoletja začel ukvarjati z njimi. Njegova poglobljena raziskava in zasluga je, da se je ohranila precej bogata zbirka remenic v Pokrajinskem Muzeju Murska Sobota. Žal, v svojo raziskavo ni vključil lendavsko območje. Ljudska umetnost Prekmurja nosi v sebi znamenja ljudske umetnosti zahodnega panonskega območja. To se zrcali tudi na pirhih iz časov pred prvo svetovno vojno in po njej. V obdobju med obema vojnama je krašenje velikonočnih jajc deloma zapustilo starodavno, tradicionalno izročilo stilizirane ornamentike, namesto nje so se pojavile individualistične in realistične risbe, pa tudi

23