Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)

Kazalo

Družabna igra »gnilo jajce« je bila posebej aktualna ob velikonočnih praznikih, vendar so jo vaški otroci igrali še desetletja tudi ob drugih priložnostih in pri tem prepevali:

»Gnilo jajce nosim, nosim, kdor ve, naj ne pove, kam vodijo široke ceste«.

V preteklosti je Magdina babica za veliko noč običajno spekla »pompoš«. To je bil manjši beli hlebec, danes bi ga imenovali štručka. Ker je imela dvajset krščencev oziroma birmancev, je vsak od njih dobil po eno štručko in dva pirha. V času, ko je bila Magda še dekletce, so običaj podarjanja štručk že opustili. Botre so največkrat prinesle pirhe, bombone in denar. Vsi otroci so nestrpno čakali na prihod botre. Zgodilo se je, da je nekoč njen mlajši brat Laci dolgo čakal pred dvoriščnimi vrati, nenadoma pa se je odločil in šel svoji botri naproti. Prišel je do konca vasi, kjer je bila doma in jo opozoril, naj že vendar pride, saj ne more čakati v nedogled. Mama pa ga je doma seveda pošteno okarala, kajti to se ni spodobilo.

Pirhi z vzorci Józsefné Primusa

21