Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje (Pilisvörösvár - Kapca, 2012) (Pilisvörösvár - Kapca, 2012)
Povzetek v slovenskem jeziku
POVZETEK v slovenskem jeziku Strokovna knjiga dr. Judit Zágorec-Csuka z naslovom Strategija in menedžment knjižničarstva madžarske narodnosti v Sloveniji vsebuje 10 poglavij. Avtorica strokovne študije predstavlja v 1. poglavju metode raziskovanja, ki jih je uporabila pri svoji postdoktorski raziskavi na Katedri za knjižničarstvo in informatiko na Filozofski fakulteti Eötvös Loránd v Budimpešti pri profesorju in vodji katedre za knjižničarstvo, dr. Györgyu Sebestyénu, med letoma 2010 in 2011. V okviru študija je spoznala osnove Total Quality Manegementa na področju knjižničarstva. Za svojo raziskavo je zbirala strokovno gradivo v nacionalni knjižnici Országos Széchényi Könyvtár v Budimpešti, večinoma na Oddelku za knjižničarsko stroko. Poleg tega je obiskovala predavanja profesorja György a Sebestyéna z naslovom Knjižnica in informacijska znanost v 21. stoletju. Kot izbrana štipendistka iz Slovenije je septembra 2011 sodelovala v mednarodnem projektu Knjižnice madžarskega parlamenta, ki ga je razpisal dr. László Kövér, predsednik madžarskega parlamenta, z naslovom Sodelovanje mladih knjižničarjev iz Karpatske kotline. Svojo raziskovalno nalogo je dopolnila še s spoznanji, ki jih je pridobila med študijem knjižničarskega menedžmenta v Regionalni knjžnici Katona József v Kecskemétu od leta 2007 do leta 2009 pri predavateljicah Märiji Ramháb, dr. Juditi Skaliczky in dr. Evi Kovács Zalainé. Avtorica v drugem poglavju z naslovom Evropska unija je nova pot in priložnost za narodnostno knjižničarstvo v Sloveniji poudarja pomen Evropske unije, v okviru katere se lahko madžarska narodnost vključi v »inteligentno regijo«, v kateri se lahko uresniči informacijska družba kot družba znanja in inovacij. V tej atmosferi postajata dominantna e-gospodarstvo in digitalno knjižničarstvo. V Lendavi je potrebno zgraditi novo multikulturno knjižnico, ki bo lahko pomembno prispevala k ohranitvi identitete madžarske narodnosti. Knjižnica bi posredovala iz svojih podatkovnih baz digtalno gradivo v Digitalno knjižnico Madžarske. Na oddelku za hungariko pa bi knjižničarji lahko izvajali nove storitve za pripadnike madžarske narodnosti. V tem poglavju lahko beremo tudi o realnem stanju knjižničarske stroke madžarske narodnosti od leta 1991 (padec prejšnjega sistema), torej od nastanka Republike Slovenije vse do danes. V tretjem poglavju pojasnjuje avtorica pomen strategije, čemu služi ter njen mikroin makrokozmos. Razlaga tudi osnovne dele strategije poslanstvo (mission) in vizijo, na katero se nanašajo vsi cilji, ki se bodo uresničili na določenih področjih (objektives) v prihodnosti. V tem poglavju sta predstavljeni analizi PGTT in SWOT, ki se nanašata na določanje in merjenje kakovosti storitev ter stanja v knjižničarstvu. V tem poglavju je razložen tudi pemen menedžmenta v knjižničarstvu. Četrto poglavje posveča avtorica menedžmentu v knjižničarstvu; opiše dele menedžementa, torej tiste sposobnosti, spretnosti, kompetence, didaktiko, sredstva, s pomočjo katerih lahko knjižnice v bodočnosti uresničijo svoje poslanstvo, cilje in vizije. Poglavje obravnava pojem kakovosti in merjenje le- tega v knjižničarski stroki ter domače in tuje trende v knjižničarstvu.
