Varga Sándor: A szlovéniai magyarok műkedvelő tevékenysége 1920-1970 (Győr - Lendva, 1995)
Utószó
vünk fejlesztéséért és megőrzésért, valamint művelődésünk színvonalának magasabb szintre való emeléséért. Ezzel a rövid utószóval szeretném megköszönni a volt szereplőknek a művelődés terén vállalt fáradozását és a munkámban való támogatását. A jelenlegi fiataloknak pedig azt szeretném ajánlani, hogy vonják le a tanulságot elődeik munkájából. Rezime V tej publikaciji je avtor zbral in povzel ljubiteljsko kulturnoumetniško delovanje madžarske narodnosti v dvaindvajsetih narodnostno mešanih (madžarsko-slovenskihj naseljih v Pomurju, in sicer za obdobje med 1920. in 1970. letom. Teh dvaindvajset naselij je spadalo pod upravno področje bivšega lendavskega in murskosoboškega okraja. Vse do konca prve svetovne vojne je področje lendavskega okraja spadalo v Žalsko županijo, področje murskosoboškega pa v županijo Vaš. Obravnavana naselja so po Trianonskem mirovnem sporazumu leta 1919 prišla pod Kraljevino Jugoslavijo. Iz priloženega zemljevida je razvidno, da se teh 22 naselij nahaja ob madžarsko-slovenski meji v okrog 45 km dolgem pasu od Hodoša do Pinc. Pomurskim Madžarom v Kraljevini Jugoslaviji niso bile dane možnosti uživanja narodnostnih pravic. Oblast je namreč vse tiste osebe, ki so v osnovnih in meščanskih šolah poučevale v madžarskem jeziku in izvajale tudi kulturnoizobraževalno dejavnost izven šole, po letu 1920 izgnala iz države. Že s tem posegom je bilazaMadžare ukinjena možnost institucionalnega izobraževanja kot tudi kulturnoumetniškega delovanja v maternem jeziku. Kljub temu, ali prav zaradi tega so se pričela ustanavljati ljubiteljska kultumoumetniška društva in skupine in sicer: v Dobrovniku leta 1923, v Lendavi in Dolini v letu 1925, v Dolgi vasi leta 192 7, na Hodošu leta 1928 in v Genterovcih leta 1932. Delovanje ljubiteljskih kulturnoumetniških skupin v madžarskem jeziku so takratne oblasti ovirale, kar potrjujejo tudi duplikati priloženih pisnih dokumentov. Zaradi tega tudi ta samoorganizirana neinstitucionalna kultumoumetniška dejavnost ni dosegla pravega razmaha pri madžarski narodnosti v obdobju med 1920. in 1941. letom. Po drugi svetovni vojni, kmalu po letu 1945 pa je nastopilo obdobje, ko seje med madžarsko narodnostjo v Pomurju bolj svobodno začela razvijati ljubiteljska kultumoumetniška dejavnost v maternem jeziku na področju raznolikih zvrsti kulture. Delovanja narodnostnih kulturnih skupin in društev v maternem jeziku oblast ni ovirala, zato seje v obdobju med letom 1945 in 1970 kultumoumetniška dejavnost madžarske narodnosti domala v vseh krajih in na raznih kulturnih področjih zelo razmahnila. V tej publikaciji je kultumoumetniška dejavnost ljubiteljskih skupin in društev 129
