Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)

Anyanyelvoktatás

napake, ki so bile pogosto povezane z napačnim besednim redom, posebej pri stavi naslonk (ker danes je prijeto vreme, to je restavracija lepa, pijemo vino belo, se veselim že zelo...). Včasih so v spisih nastajale naravnost zabavne kalkirane zveze (delali srni izlet, vzamem cestno železnico in se peljem, na Pohorju delamo razgled, Janja in Sonja se zadeneta 'srečata', oče ima velik glad in žejo...).

Frazeologija je seveda pomemben del določenega jezika, vendar jo je pri začetnih tečajih mogoče vključiti le v obsegu pogostih primerjalnih frazemov, povezanih z določenimi živalmi, kar lahko vključimo pri bogatenju besednega zaklada pri poimenovanju domačih in eksotičnih živali (plašen kot zajec, priden kot mravlja, počasen kot polž, zvit kot lisica, lačen kot lev, neroden kot slon).

Med besedilne vrste, ki jih lahko uvajamo v začetnem tečaju, sodijo: oblikovanje dvogovora, opisa, sestava zgodbe na podlagi slik, sestava recepta, pisma, razglednice in vabila.

Študente sem spodbujala k samostojnemu delu s številnimi slovničnimi vajami, ki sojih izpolnjevali doma, nato pa smo jih naslednjič skupno pregledali. Napisati so morali tudi številne sestavke, ki sem jih pregledala, ocenila in od študentov zahtevala popravo. Tudi preverjanje je bilo naravnano na slovnični in besedilni del na klavzurah v vsakem semestru, ob koncu obeh pa seje obema oblikama pridružil še ustni izpit. Vsa nastala besedila sem študentom tudi vrnila. Za ilustracijo vam bom prebrala sestavek brez popravkov, nastal pri prvi klavzuri v zimskem semestru 1995/96 z naslovom To so moji sorodniki, ki sem ga slučajno zadržala in ga je napisal eden boljših študentov.

Četudi nimam sestre ali brata, imam veliko družino. Sem vesel, da imam zelo veliko družino, ker hočemo govoriti, iti na izlet, igrati in praznovati. Moj oče je star štririinštirideset let. Po poklicu je jurist in dela v uradu. Oče ima rad delo. Pogosto dela zvečer. Ima tudi računalnik. V soboto in nedeljo rad gre na prehod, igra šah in bere časopise. Prigoden je športnik in igra tenis. Vsak petek mama in oče gresta na ples.

Moja mama je tudi stara štririinštirideset let. Ima rada moža. Tudi moja mama dela od osmih do štirih. Je uradnica in dela v bolnišnici. Zdravniki dajo veliko delo. Zato doma je utrujena. Vseeno kuha in čisti. Zvečer gleda televizijo. Ima rada kriminalke in dokumentacije. V nedeljo gre v kino ali bere knjige Diirenmatta in Brechta. Moja mama ima dve sestri. Imenujeta se Anita in Rosa.

Rosa je gospodinja, živi v Gradcu in ima dva otroka, Peter in Danijela. Ona gre v šolo, Peter študira economio na Dunaj. Se pišejo Čadek. Je češko ime, ker ded in babica stanujeta v Ostravi. Rosin mož se imenuje Pavel. Po poklicu je inženir.

Teta Anita je poštarka. Ima rada poklic. Zvečer šiva ali brklja. Zelo dobro kuha. Na dopust gre v Italijo in igra tenis in plava na morju. Mož se piše Ralf Szalmosi. Po narodnosti je Madžar. Tudi Ralf dela na pošto. Ampak poleti upokoji, ker je star šestdeset let. Moja babica in moj ded živita na Koroški. Ima majhno, a lepo hišo. Rad obiščem babico in deda, ker hiša je pri jezeru. Vidva sta zdrava in zadovoljna. Bereta knjige, poslušata radio in gramofonske plošče in gresta na sprehod. Maja peljeta v Italijo, ker vreme ni vroče.

Zdaj poznate mojo družino, ampak imam malo fantazijo.

3.2 Naloga lektorja pa je seveda ne samo učiti jezik, ampak skozi ustrezna besedila predstaviti tudi delček kulturnega bogastva svoje dežele. Številni učbeniki,1 ki so danes na razpolago, so večinoma že tako naravnani. Vendar je mogoče opaziti, da se v njih zelo pogosto govori o Ljubljani, kar je po eni strani razumljivo, saj je to naše glavno mesto, večina sestavljalcev omenjanih učbenikov je iz Ljubljane in ne nazadnje: tuji študentje obiskujejo poletno šolo slovenskega jezika prav v Ljubljani. Zelo pomebmno se mi je zdelo, da z ozirom na bližino Gradca in Maribora predstavim svoje mesto ne samo kot nakupovalno središče, ampak kot mesto, ki ima veliko kulturno-zgodovinskih spomenikov, vrednih ogleda. Študentom sem predlagala enodnevni ogled Maribora in udeležili so se ga v velikem številu.

84