Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
7. Usoda madžarskih beguncev v Jugoslaviji Usoda madžarskih beguncev v Jugoslaviji se je oblikovala na tri načine. Največ, 16.374 oseb (82,4 odstotka) se je odločilo za izselitev v eno od držav zahodnega sveta. Jugoslavija je bila zanje samo prehodna oziroma tranzitna postaja. Skoraj 15 odstotkov beguncev (2.773 oseb) seje vrnilo na Madžarsko, 634 oseb pa je ostalo v Jugoslaviji. Med prestopom madžarsko-jugoslovanske meje so registrirali tudi 76 madžarskih beguncev, za katerimi se je pozneje izgubila vsakršna sled. Večina je najverjetneje pobegnila v sosednjo Avstrijo, nekateri pa v Italijo, znani pa so tudi primeri, ko so se begunci vrnili v domovino.96 TABELA 8: Usoda madžarskih beguncev v Jugoslaviji Usoda madžarskih beguncev Število beguncev % Izselili na Zahod 16.374 oseb 82,4 Vrnili na Madžarsko 2.773 oseb 14,0 Naselili v Jugoslaviji 634 oseb 3,2 Izginili 76 oseb 0,4 Skupaj 19.857 oseb 100 Vir: Kovačevič Katarina: Madarske izbegtice u Jugoslaviji 1956-57. godine. 124. 7.1 Izseljevanje madžarskih beguncev v tretje države Več kot 80 odstotkov madžarskih beguncev, ki so se zatekli v Jugoslavijo, se je izselilo v tretjo državo, predvsem v Zahodno Evropo. Zanje je bila Jugoslavija samo začasna postaja ali tranzitna država. Pri izseljevanju beguncev so zelo pomembno vlogo odigrali tudi Urad visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) in druge mednarodne humanitarne organizacije. Že novembra 1956 je Visoki komisar OZN za begunce Jugoslaviji ponudil pomoč, vendar jo je jugoslovansko vodstvo takrat odklonilo. Že ob koncu decembra 1956 sije premislilo ter za finančno in logistično pomoč zaprosilo UNHCR. V začetku naslednjega leta, februarja 1957, pa so v Beogradu odprli Začasni urad visokega komisarja OZN za begunce; vodil gaje Pierre Bremont. Po tistem se je Jugoslavija o 96 Prav tam. 104. 48
