Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
prestopili pri naselju Pince. Zaradi premajhne kapacitete ter prihoda novih beguncev so ga po treh tednih zaprli, nato pa uredili novega na gradu Bori pri Ptuju.93 »Množično« ustanavljanje begunskih taborišč v Sloveniji se je začelo januarja 1957, ko je iz Madžarske prišlo veliko beguncev in je v obstoječem taborišču Bori zmanjkalo prostora. V dveh tednih (med 14. in 28. januarjem 1957) so v severovzhodni Sloveniji tri nova taborišča uredili v Radencih, Rogaški Slatini in Štatenbergu, kjer so begunce nastanili v tamkajšnjih hotelih. Radenci in Rogaška Slatina sta bila namreč po zdravilišču in mineralni vodi znana že v času avstro-ogrske monarhije, v Štatenbergu pa so v hotel preuredili tamkajšnji dvorec. V naslednjem mesecu, 18. februarja, so oblasti ustanovile begunsko taborišče Jelšingrad. Iz poročila Uprave državne varnosti je razvidno, da so taborišče v graščini blizu Šmarij pri Jelšah odprli predvsem za »operativno delo« oziroma za kontrašpijonažo in vohunsko dejavnost, kamor so želeli namestiti za to izbrane begunce. Možje jugoslovanske Uprave državne varnosti so »operativno delo« poleg Jelšingrada poskušali uvesti tudi v drugih taboriščih, vendar brez večjega uspeha.94 Ker so bila slovenska begunska taborišča, ustanovljena ob koncu leta 1956 in v začetku leta 1957, urejena v turističnih objektih, so oblasti zaradi bližajoče se turistične sezone odprle nova z večjimi kapacitetami. Tako so 28. februarja 1957 ustanovili begunsko taborišče na Bizeljskem, 11. marca v Brestanici in 30. marca sprejemni center v Črncih na Apaškem polju. Begunce so čez nekaj časa premestili v nova taborišča, stara pa ukinili. Taborišči Radenci in Štatenberg so zaprli 1. aprila, Bori 3. aprila, Rogaško Slatino 18. aprila, taborišče za »operativno delo« Jelšingrad pa 17. maja 1957. Julija 1957 so zaprli sprejemni center v Črncih na Apaškem polju, ki je bil v bližini avstrijske meje, namesto njega pa so novega z nekoliko slabšo kapaciteto odprli v Murski Soboti. Sredi leta 1957 se je izseljevanje beguncev v druge države okrepilo (s tem pa se je zmanjšalo tudi število beguncev), zato so avgusta 1957 zaprli še taborišče na Bizeljskem. Zadnji dve taborišči, Brestanico in sprejemni center v Murski Soboti, so ukinili 1. novembra 1957, tam nameščene begunce pa preselili v Gerovo pri Reki, od koder so se nato izselili v zahodne države.95 93 Prav tam. 105. 94 Prav tam. 105. 107-108. 111-112. 95 Prav tam. 105. 46
