Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)

Kazalo vsebine

Primerjali smo povprečne ocene pogostosti izvajanja različnih dejav­nosti v slovenščini in madžarščini. Rezultati kažejo, da so statistično po­membne razlike v povprečnih ocenah izvajanja dejavnosti v slovenščini in madžarščini v razkoraku. Tendenca kaže, da se dejavnosti: s področja bral­ne in filmske kulture, kulturne dediščine ter gledališke umetnosti izvajajo pogosteje v slovenščini kot v madžarščini, medtem ko se dejavnosti s ples­nega področja pogosteje izvajajo v madžarščini. Pravilo dvojezične izved­be se pri dejavnostih intermedijske umetnosti izvaja sicer redkeje, medtem ko je pogostejša izvedba pri glasbeni in likovni umetnosti, kjer sta enako vključena slovenščina in madžarščina. Na osnovi zbranih podatkov lahko delno potrdimo hipotezo H3, ki pra­vi, da se dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje enako pogosto izvajajo v slovenščini in madžarščini. 6.2.3 Izvajalci kulturno-umetnostnih dejavnosti Za kulturno ozaveščanje najmlajših krepijo sledi umetniškega do­življanja prav umetniki, še posebej ob izvajanju umetniških stvaritev v kulturnih institucijah. Ta odnosna raven ima svojevrsten vpliv ne le na otroke, pač pa tudi na strokovne delavce vrtca, saj izvirnost in dejavnost izhajata iz izkušenj sveta umetnosti. Tovrstno spontano izobraževanje vzgojiteljev prinaša v vrtce večjo kulturno ozaveščanje, krepi se in pro­cesno raste umetniška dejavnost, njena izvedba in refleksija, ki spodbuja kontinuiran umetniški razvoj in nadarjenost otrok. In prav izkušnje budijo otrokovo doživljanje, sprejemanje in reflektiranje umetnosti, še posebej, če jih je pridobil v kulturnih ustanovah in v sodelovanju z umetniki. Na ta način otrok pridobi vrednote lepega, umetniškega odnosa do stvari­tev, sprejemanja sebe in drugih ter spozna poti v svet umetnosti (Kroflič 2010). Avtentično izkušnjo otrok dobi tudi z obiskom kulturnih ustanov. V mu­zeju se otroci učijo komunikacije s predmeti iz preteklosti in s tem pridobi­vajo tudi časovno orientacijo življenja prednikov. Oblikujejo si vrednote za sprejemanje kulturne dediščine in s tem oblikujejo odnos do preteklosti. V gledališču se otrok uči sprejemati govorico telesa, naravnega in umetnega sveta, spoznava jezike, s katerimi bo nagovarjal naravo, skrivnostno blodi v 76

Next

/
Thumbnails
Contents