Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
2 NARODNO MEŠANO OBMOČJE V PREKMURJU Dvojezično področje v Prekmurju se razprostira od Hodoša na Goričkem do Pinc, ki ležijo nedaleč od tromeje med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Ta pas meri okrog 40 km v dolžino in 5 - 8 km v širino. Pred prvo svetovno vojno je bil severni del tega pasu del Železne županije [Vas megye], južni del pa županije Zala [Zala megye]. Dvojezično območje lahko razdelimo še na dve večji območji in sicer na Lendavsko in Goričko območje. V prvem območju sta občini Lendava in Dobrovnik, v drugem pa občine Hodoš, Moravske Toplice in Šalovci. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je število prebivalcev omenjenih območjih naslednje: Lendava 11.151, Dobrovnik 1.307, Moravske Toplice 6.151, Šalovci 1.718 in Hodoš 356 prebivalcev, kar pomeni, da je naseljenost dvojezičnega območja znotraj omenjenih občin štela 11.449 prebivalcev. Od tega se je 5.212 prebivalcev izrazilo za Madžare, kar je okrog 25 % [Občine, internetne strani]. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer se število prebivalcev na dvojezičnem področju zmanjšuje tako med Slovenci kot Madžari. Pri slednjih je zaradi majhnega števila prebivalstva prisotna tudi precej velika asimilacija, ki je presenetila tudi slovensko politično vodstvo. Kljub vzorno urejeni skrbi slovenske države za madžarsko manjšino, se zdi asimilacija nezaustavljiva. Na dvojezičnem področju delujejo različne inštitucije, katerih naloga je ohranjanje madžarske narodne identitete in kulture. Razen devetih enot dvojezičnih vrtcev, štirih dvojezičnih osnovnih šol in ene dvojezične osnovne šole s prilagojenim programom ter dvojezične srednje šole moramo omeniti medijsko hišo madžarskega lokalnega radia [Muravidéki Magyar Rádió], madžarski TV spored na slovenski televiziji [Mostovi - Hidak] in uredništvo časopisa Népújság. Od leta 1994 deluje tudi narodnostna kulturna ustanova s sedežem v Lendavi [Zavod za kulturo madžarske narodnosti - Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet] [Kovács 2006], Za omenjeno območje se uporabljata tudi izraza »narodno mešano območje« oziroma »dvojezično območje«. Oba izraza sta nastala v 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko je slovenska manjšinska politika začela oblikovati pravno zaščito manjšin, ki je temeljila na načelu t.i. pozitivne diskriminacije. Pravice, ki so bile zagotovljene madžarski manjšini, so bile omejene na narodno mešano oz. dvojezično območje.« [Hozjan, 2013: 2], 22
