Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Katarina Kovač je v nadaljevanju opisala dvojezičnost v prekmurskih vrtcih, oz. vzgojo otrok v vrtcih, podkrepljeno s številnimi fotografijami. Kratko, vendar jedrnato je opisan tudi model »ena oseba - en jezik«. Zelo nazorno sta predstavljeni naslednji dve poglavji prvega dela rokopisa, in sicer kurikulum za vrtce in kulturno-umetnostna vzgoja. Sigurno je najbolj zanimivi del rokopisa Katarine Kovač empirični. Tu bi rad še enkrat poudaril izredno dovzetnost avtorice, saj ji je uspelo vključiti v raziskavo vseh devet vrtcev in kar 38 od skupno 43 vzgojiteljev in vzgojiteljice na narodno mešanem območju Prekmurja. Avtorica je podrobno, s pravim občutkom predstavila namen in cilje raziskave, hipoteze, med katerimi bi posebno izpostavil sledečo hipotezo »Na splošno pričakujemo, da se v vrtcih na narodnostno mešanem območju v Prekmurju kulturnoumetnostna vzgoja izvaja enakovredno v slovenščini in madžarščini.« Citirana hipoteza je seveda v sozvočju z ustavo Republike Slovenije in že citiranim Zakonom o vrtcih. Zelo podrobno in natančno je opisana raziskovalna metoda [opis vzorca, vprašalnika, zbiranje in obdelava podatkov]. Pri opisu raziskovalnih metod bi avtorici priporočil, da pri Grafu 1 oz. pri razlagi grafa napiše še število vzgojiteljev in vzgojiteljic. Prav tako pri Grafu 4 predlagam, da se v obrazložitvi napiše, da se dvojezični vrtci v mestih nahajajo le v mestu Lendava. Tako bo tudi lažje razumljivo, zakaj nekateri vzgojitelji pri težavah omenjajo veliko oddaljenost od kulturnih [mestnih] centrov. Prvi sklop vprašanj seje nanašal na rabo jezika oz. na jezik sporazumevanja. Rezultati raziskave so pokazale, da »Polovico vzgojiteljev v oddelku (47,4 %] govori pretežno v slovenščini, slaba tretjina (29 %] pa v madžarščini. Le četrtina vzgojiteljev (24 %) je ocenila, da se z otroki sporazumeva v obeh jezikih«. S tem je avtorica ovrgla svojo prvo hipotezo, »da se vsi vzgojitelji sporazumevajo z otroki v slovenščini in madžarščini«. Avtorica je primerjala tudi pogostost izvajanja različnih dejavnosti [bralna in filmska kultura, gledališka, intermedijska, likovna, plesna in glasbena umetnost] v slovenščini in madžarščini. Analiza odgovorov je pokazala, da »dejavnosti s področja bralne in filmske kulture, kulturne dediščine ter gledališke umetnosti izvajajo pogosteje v slovenščini kot v madžarščini, medtem ko se dejavnosti s plesnega področja pogosteje izvajajo v madžarščini«. Kar je po eni strani razumljivo, če v poštev vzamemo podatke o rabi jezikov v vrtcih. Drugi sklop vprašanj se je navezoval na pomen in pogostost izvajanja kulturno-umetnostne vzgoje. Na podlagi odgovorov anketiranih vzgojiteljev 10
