Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
218 A MURAVIDÉK1 MAGYAR KÖNYVEK VILÁGA avtorja Sándorja Máraija, v zbirki Novi mostovi z Madžarsko pa je bila leta 2003 objavljena tudi v slovenščino prevedena pesniška zbirka Judit Csuka-Zágorec. V osemdesetih letih se je začelo sodelovanje z založbo Hazánk Kiadó iz Győra, ki je od začetka devetdesetih let spodbujala založbe izven meja Madžarske in jim pomagala, stike pa je imela tudi z založniško dejavnostjo v Prekmurju. Tako je po naročilu Zavoda za kulturo madžarske narodnosti izdala 12 madžarskih knjig iz Slovenije. Direktor založbe József Szabó od leta 1989 objavlja dela o vrednotah, ki se nanašajo na Županijo Győr-Sopron. Proti koncu devetdesetih let je Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz ekonomskih razlogov prekinil sodelovanje z založbo Hazánk Kiadó, toda madžarske knjige iz Slovenije in njihove avtorje kljub temu vsako leto predstavijo v Győru na mednarodnem knjižnem sejmu Knjižni salon. 9. Madžarska knjižna kultura in umetnost v Sloveniji Na področju madžarske knjižne kulture v Sloveniji je bila vedno prisotna potreba po ilustracijah, ki pa se je udejanjala na različnih ravneh, odvisno od okoliščin. Če pogledamo sadove zadnjih štiridesetih let, vidimo, da so nastale tudi zahtevne, zelo lepo ilustrirane knjige. Tretjina od blizu sto, od leta 1961 objavljenih knjig, je ilustriranih (takšno razmerje opažamo tudi v založniški dejavnosti transilvanskih, podkarpatskih, slovaških in vojvodinskih Madžarov). Za šestdeseta leta je bila značilna črno-bela risba s tušem, po zastoju v sedemdesetih letih pa so začeli, tudi zaradi učinkovitejšega institucionalnega subvencioniranja, izdajati knjige z raznolikejšo tipografijo in slikovnim gradivom. Tako je malodane vsako leto nastala še kakšna posebno »lepa« knjiga. Za nevsakdanje ilustracije veljajo haiku-zenovske ilustracije Jánosa Topláka Czimmermanna v osemdesetih letih, ki so v popolni harmoniji z besedilom. Prodorno spremembo so prinesla devetdeseta leta, ko so v madžarski založniški dejavnosti začeli sodelovati avtorji, založba, tehnični uredniki in tiskarji. Oblikovanje madžarskih knjig je prevzel grafični oblikovalec László Meszelics. Poleg broširanih knjig so se pojavile tudi knjige z zahtevnejšo izdelavo in trdimi platnicami. V Studiu Artis je Albert Halász opremil madžarske knjige s svojimi ilustracijami, István Hagymás pa s fotografijami. Od začetka devetdesetih let obstajajo možnosti za izobraževanje dijakov v likovnih šolah na Madžarskem. Med njimi se kaže kot nadarjen oblikovalec in ilustrator Péter Orbán. 10. Zaključek Bi Madžari v Prekmurju brez knjig v svojem jeziku danes bili to, kar smo: madžarska narodnost? Bi torej sploh obstajali? Ali pa bi se z nami in našim jezikom morda ukvarjali samo še jezikoslovci? Knjige, ki so jih napisali Madžari v Prekmurju v štiridesetletnem obdobju (od leta 1961 do leta 2004 je bilo izdanih 81 madžarskih knjig), so skupaj z madžarskim jezikom odločilno oblikovale našo narodno zavest. Ni namreč mogoče zatrjevati, da smo prav s knjigami, v katerih smo ohranjali, razvijali in bogatili svoj jezik, v največji meri nadomeščali svojo številčno majhnost in gospodarsko šibkost. Predvsem s knjigami smo se tako vztrajno in trdovratno
