Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
208 A MURAVIDÉKI MAGYAR KÖNYVEK VILÁGA 300-400 madžarskih knjig, večino katerih kupimo s sredstvi Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava in Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter s sredstvi, pridobljenimi preko razpisov na Madžarskem. V dvojezični šolski knjižnici delata dva knjižničarja, József Kocon skrbi za slovenske, dr. Judit Zágorec-Csuka. pa za madžarske knjige. Oddelek knjižnice deluje še na podružnični šoli v Gaberju. Knjižnica v Dvojezični srednji šoli Lendava deluje od leta 1960. Ima 18.000 enot, od tega 6000 madžarskih knjig. Od leta 1992 je v njej zaposlena knjižničarka Klara Kepe s polnim delovnim časom. Madžarske knjige kupujejo predvsem s pomočjo sredstev, pridobljenih preko različnih razpisov. V novi dvojezični srednji šoli je šolska knjižnica leta 2005 dobila nove prostore in tako postala najnovejša in najmodernejša dvojezična šolska knjižnica v Lendavi. V zadnjih dveh letih se je povezovala predvsem s hrvaškimi šolskimi knjižnicami iz Murskega Središča in Čakovca ter s srednješolskimi knjižnicami iz sosednjega Lentija na Madžarskem. Knjižničarka uspešno vodi medkulturni dialog med omenjenima državama. Sodeluje tudi z založbo Canissa iz Nagykanizse in z Založbo Rókus ter organizira sejme učbenikov za dvojezične osnovne in srednje šole v Lendavi. V Dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih deluje knjižnica od leta 1981. Z dvotretjinsko delovno obvezo je v njej zaposlena knjižničarka Gabriela David. V knjižnem fondu je poleg slovenskih knjig še 5000 madžarskih. V knjižnici se nahaja leposlovje, in sicer predvsem otroška in mladinska literatura. Zaradi prostorske stiske so strokovne knjige za posamezne učne predmete v učilnicah, pedagoška strokovna literatura pa v zbornici. Knjižnica sodeluje s Pokrajinsko in študijsko knjižnico iz Murske Sobote. Knjižničar iz osrednje knjižnice v šoli občasno izvaja tudi ure knjižnično informacijskih znanj (KIZ). V Dvojezični osnovni šoli v Genterovcih deluje knjižnica od leta 1965, z dograditvijo in obnovo šole pa seje povečala tudi prostorsko, obsega namreč 120 m2 in je dobro opremljena. V njej delata dva knjižničarja, Rudolf Toplak in Stefan Varga. Večina madžarskih knjig je leposlovnih, pretežni del knjig pa je tudi računalniško obdelan. Leta 2005 je šola nabavila 50 računalniških programov, CD-jev in multimedije v madžarskem jeziku (zemljepis, zgodovina, matematika, biologija, angleščina, nemščina, slovnica, branje). Knjižnica ima 4000 madžarskih knjig. V šolski knjižnici Dvojezične osnovne šole v Dobrovniku dela knjižničarka Agata Horvat. V šolskem letu 2002/2003 se je začela gradnja nove šole, kar pomeni, daje knjižnica dobila nove prostore v velikosti 86 m2. Knjižnica ima 3000 madžarskih knjig. 3. Narodnostne oz. dvojezične šolske knjižnice v novih razmerah Z razvojem informacijske tehnologije se spreminjajo tudi dvojezične (slovenskomadžarske) šolske knjižnice na narodnostno mešanem območju Prekmurja. Knjižničarji, ki so hkrati učitelji, organizatorji izobraževalno-kulturnih dejavnosti, informacijski specialisti in administratorji, morajo slediti trendom multikulturnosti in partnerstva v dvojezičnem okolju. Novi načini sodelovanja z madžarsko knjižničarsko stroko so postali že kar nujni. Vzroki za sklenitev partnerskih odnosov morajo biti objektivni, vedeti torej moramo, pri čem hočemo sodelovati,
