Tantalics Béla - Tomšič Tibor (szerk.): Elbeszélt történelem, visszaemlékezések (Lendva, 2012)
A Szlovéniában készült interjúk / Intervjuji izvedeni v Sloveniji
ELBESZÉLT TÖRTÉN ELEM, VISSZAEMLÉKEZÉSEK / PRIPOVEDNA ZGODOVINA, SPOMINI NA ZGODOVINSKE DOGODKE ott az edzéseket." Az egyik tagunk, Vugrinec Marjan ugyanis Zágrábba iratkozott az egyetemre. így ő kezdte az ottani tollaslabda-edzéseket. Manapság Zágrábban már minőségi tollaslabdázókkal rendelkeznek, ezek négy vagy öt klubban edzenek. Az illető, aki annak idején felhívott, pedig a zágrábi vásár területén kibérelt egy termet, melyben húsz tollaslabda-pályát rendezett be. Ezeken játszhatnak a rekreatív sportolók. 12. Vilijem Sekereš: LENDAVČANI SMO BADMINTON PREDSTAVILI HRVATOM Po dokončani gimnaziji v Varaždinu sem se vpisal na fakulteto za šport v Zagrebu. Med študijem sem se ukvarjal tako rekoč z vsemi športi. Med drugim smo fantje, ki smo se z vlakom vozili v Varaždin, prvi začeli igrati rokomet v Pomurju. Po diplomi sem se vrnil na šolo v Lendavo, kjer sem poučeval telovadbo. Ker druge telovadnice še ni bilo, smo imeli telovadbo še v TVD Partizan. Po izgradnji nove telovadnice pri DOS 1 Lendava smo ustanovili badmintonsko sekcijo in nekaj let po odprtju telovadnice - ker so bili tukaj najboljši pogoji - prirejali državna prvenstva. Seveda smo ob badmintonu imeli še ostale športe. Za dobo štirih let sem bil tudi izvoljen v predsedstvo Društva pedagogov športne vzgoje Slovenije. Potem sem bil izvoljen tudi v predsedstvo Športne zveze Slovenije. Bil sem tudi predsednik Badmintonske zveze ter izvoljen v izvršni odbor novoustanovljenega Olimpijskega komiteja Slovenije. Trenutno sem še vedno član mednarodne komisije. Imeli smo tudi ogromno mednarodnih srečanj - tako z Avstrijo kot Madžarsko in tudi Hrvaško, kjer sem imel še kolege iz časov študija. Osebni stiki z Madžarsko so se začeli v obdobju, ko sem bil član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije in sem se udeleževal njihovih letnih sej, predavanj... Še prej pa smo v okviru šole imeli čezmejne stike s šolami v Lentiju in Monoštru. Zelo dobre stike smo imeli v badmintonu: Pápa, Bagód, Segesd, Pečuh, Szombathely, Budimpešta, Miskolc. S slednjimi smo imeli številna srečanja, saj so imeli dobre pogoje za ta šport in so nas vsakokrat izredno lepo sprejeli. Seveda smo tudi mi organizirali turnirje, katerih so se udeleževali. Lahko pa še povem tudi to, da smo mi, Lendavčani, bili tisti, ki so badminton predstavili na Hrvaškem. Enkrat sem prejel klic iz Zagreba: „Kako imate vi ta vaš badminton urejen?" „Pridi pogledat," sem rekel. Tako seje tudi zgodilo. Koje bil tu, sem mu rekel: „Čuj, mi imamo v Zagrebu našega igralca, ki pa nima kje trenirati. On bi lahko pri vas začel s treningi." Eden izmed naših fantov, Marjan Vugrinec, je namreč odšel študirat v Zagreb. Tako je pričel s treningi badmintona na Hrvaškem. Dandanes imajo v Zagrebu že kvalitetno ekipo badmintonašev in celo štiri-pet klubov. Ta, ki se je takrat pri meni zanimal glede badmintona v Lendavi, pa je na zagrebškem sejmišču najel dvorano, v kateri ima dvajset badmintonskih igrišč, kjer lahko trenirajo tudi rekreativci.
