Tantalics Béla - Tomšič Tibor (szerk.): Elbeszélt történelem, visszaemlékezések (Lendva, 2012)
A Szlovéniában készült interjúk / Intervjuji izvedeni v Sloveniji
ELBESZÉLTTÖRTÉNELEM, VISSZAEMLÉKEZÉSEK / PRIPOVEDNA ZGODOVINA, SPOMINI NA ZGODOVINSKE DOGODKE ti, kako naprej. Tukajšnji živinozdravnik, gospod Sekulec, meje prepričeval: »Ti, Laci! Bolje bi bilo, da pred fakulteto greš v vojsko, ker se boš po fakulteti težje prilagodil vojaškemu drilu.« Tako sem tudi storil. Eno leto sem služil vojaški rok. Po tem sem se, ker v Sloveniji takrat še ni bilo veterinarske fakultete - ta je bila le v Beogradu in Zagrebu - vpisal na slednjo. Končati študij ni bilo lahko. Bilo je veliko vaj, veliko se je bilo potrebno učiti. Nismo mogli vsak konec tedna priti domov, kot to počnejo današnji študentje, saj smo velikokrat imeli vaje tudi ob sobotah. Brez opravljenih vaj pa ne bi mogli opravljati izpitov. Uspešno sem zaključil študij, po katerem sem postal pripravnik. Pripravništvo je trajalo eno leto, po katerem sem imel še dve leti časa za opravljanje državnega strokovnega izpita, ki sem ga tudi uspešno opravil. Po tem sem ostal v Lendavi kot okrožni veterinar. Zelo rad sem imel svojo službo, zelo rad sem se pogovarjal z malimi kmeti in živinorejci. Imel sem tudi veliko dela, saj sem bil v celotni takratni lendavski občini sam. Tako sem od Odrancev, Kobilja, Strehovcev pa do Pinc sam opravljal potrebna opravila. Potoval sem s kolesom, včasih pa celo s sanmi in s konjskim vozom. V tistem času je bilo izredno veliko glav živine na tem območju. Poleg goveda je bilo veliko tudi konj, da o številu prašičev niti ne govorim. Lahko rečem, da sem delal dobesedno noč in dan, tudi ob vikendih. Nočem biti skromen, zato lahko povem, da sem bil prvi veterinar na območju Lendave, ki je uvedel nove posege, kot na primer carski rez pri kravah in svinjah. Če je bilo potrebno, sem odprl tudi kravji vamp, saj kot je znano, krave velikokrat pojejo kakšen žebelj ali žico, kar jim lahko prebode stene vampa. Zelo me veseli, da sem začel s temi, takrat še manj razširjenimi, posegi. Lahko povem tudi to, da so me kmetje spoštovali. V tistem času je bil pogin krave namreč velik udarec za kmetijo, saj so ponavadi imeli le dve kravi, ki sta vsako leto morali teliti, obenem pa družino oskrbovati z mlekom ter vlečti plug in sejalnico. Krave so tako zagotavljale preživetje kmetije. Če je na primer poginila krava, je delo na kmetiji obstalo. Iz tega obdobja imam zelo lepe spomine, saj ni bilo hitenja kot danes, ni bilo te gonje za denarjem; ljudje so živeli zelo skromno. Kar so potrebovali za preživetje, so pridelali doma. Razen petroleja niso kupovali skoraj ničesar, saj takrat elektrike na vasi še ni bilo, o vodovodu pa da ne govorim. Poleg tega so kupovali le še sladkor in sol. Vse ostalo so si pridelali doma. Leta 1974 sem po več mesecih prepričevanja sprejel vodenje občine Lendava. Odločitev je bila zelo težka, saj sem svojo službo imel zelo rad. Med mojim vodenjem so odprli številna nova podjetja v občini.
