Tantalics Béla - Tomšič Tibor (szerk.): Elbeszélt történelem, visszaemlékezések (Lendva, 2012)

A Magyarországon készült interjúk / Intervjuji izvedeni na Madžarskem

ELBESZÉLTTÖRTÉNELEM, VISSZAEMLÉKEZÉSEK / PRIPOVEDNA ZGODOVINA, SPOMINI NA ZGODOVINSKE DOGODKE

Iklódbördőcén a faluzászló avatásával egyidejűleg egykori munkahelyén, az iskola falán emléktáblát avattak fel emlékére:

„Ebben a házban élt és dolgozott VÖLGYI ZOLTÁN Iklódbördőce első néptanítója. Mártírhalált halt 1945-ben."

15. Dr. Szilárd Völgyi:

MOJEGA OČETA SO LETA 1945 SOVJETI USMRTILI

Moj oče seje rodil 14.januarja 1910 v Lendvakecskésu (danes Rédics) kot prvorojenec gostilničarja Jánosa Völgyija.

Po končanju osnovne in meščanske šole so ga sprejeli v madžarsko kraljevo in državno osnovno ljudsko šolo I. okrožja Budimpešte. Diplomo učitelja v ljudski šoli je prejel 23. julija 1931.

Poučevati je začel v Kerkaiklódu 6. oktobra 1931. Najprej je bil učitelj pomočnik, po upokojitvi učiteljice Olge Gábriel pa so ga 6. oktobra 1935 imenovali za učitelja ljudske šole. Kasneje je postal tudi učitelj verouka, opravljal pa je tudi delo organista.

16. oktobra 1938 seje poročil z Margit Brunner, mlajšo sestro župnika iz Szécsiszigeta.

V zakonu so se jima rodili trije sinovi, László (1940), Zoltán (1941) in Szilárd (1945).

Med drugo svetovno vojno je večkrat dobil vpoklic od Poveljstva III. madžarske kraljeve železniške divizije iz Keszthelya. V vojski je, pri oskrbovalni enoti, služil kot desetnik. V Iklódbördőci je bila njegova srčna naloga skrb ne le za svoje učence, temveč tudi za ves kraj. Postavil seje tudi zoper umikajoče se Nemce, ki so zahtevali 30 ljudi, da bi gnali živino. To je storil kljub grožnji z ustrelitvijo.

V zadnji fazi vojne so ga kot učitelja določili za vaškega poveljnika policije. Ves čas se je trudil, da bi pred skrajnimi manifestacijami ljudi zaščitil. Tako je krajane prepričal, da se niso priključevali puščičarjem. Več ljudi je hotelo pobegniti pred rusko invazijo. Prepričeval in opozarjal je ljudi, da naj se do ruske vojske obnašajo humano.

21. aprila 1945 so v vas vdrli ruski vojaki, ki so se ločili (pobegnili) od svojih enot. Ti so se tam napili in nadlegovali ženske. Zgodaj zjutraj je prišlo do pretepa, v katerem so enega izmed vojakov hudo ranili. Zoltána Völgyija so obvestili o incidentu. Prišel je na prizorišče, ampak njegovega življenja ni mogel rešiti.

Zaradi te zadeve so ga zaslišali, 26. aprila 1945 pa so ga aretirali. Poskusi vaščanov, da bi ga izpustili, niso bili uspešni. Vojaško sodišče 57. armade ga je v zaporu v Craiovi v Romuniji obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Obtožba zoper njega je bila terorizem. 1. septembra 1945, na prvi šolski dan, so sodbo izvršili. Sodni spisi procesa se nahajajo v arhivu Baltske flote. Po izjavi ruskega konzulata ni informacij o kraju njegovega pokopa. 15. marca 1996 je Ruska federacija na podlagi zakona o rehabilitaciji žrtev političnih maščevalnih ukrepov Zoltána Völgyija, prvega ljudskega učitelja v Iklódbördőci, rehabilitirala.