Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu Naslednji problem je problem prestiža, ki ima lahko veliko vlogo in deluje premosorazmerno: višji prestiž preprosto pomeni boljše možnosti za ohranjanje. Izjemno pozitivni primer je švedščina na Finskem, deloma tudi nemščina v Alzaciji, kjer so uvedli tako imenovane jezikovne asistente in animatorje. Ti opravijo pomembno vlogo, saj praktično vsakodnevno otrokom (in posredno tudi njihovim staršem) pokažejo, kako koristno je učenje jezika. Sama deklarativna dvojezičnost oz. samo učenje jezika pogosto namreč ne dajeta rezultatov, če otroci in njihovi starši ne vidijo vsakodnevne in praktične koristi jezikovnega in posredno kulturnega znanja. Pomen prestiža se kaže tudi v številkah npr. pri mešanih družinah, ki svoje otroke vpisujejo v šole, kjer prevladuje manjšinski jezik (Južna Tirolska). S prestižem je povezano tudi dejstvo, ali je učitelj naravni govorec manjšinskega jezika ali ne, za kar se trudijo v primeru večine omenjenih držav in manjšin. Običajno izhajamo iz tega, da prisotnost naravnega govorca dviguje nivo kakovosti pouka, vendar to še zdaleč ni zagotovilo za resnično kakovostnejši pouk. Sama kakovost pouka je odvisna od veliko drugih dejavnikov, je pa poudarjana v primeru večine obravnavanih manjšin. Vse opisano omogoča, da položaj in značilnosti manjšinskega šolstva v Prekmurju nekako postavimo v okvir Evrope. Dvojezično šolstvo v Prekmurju je zasnovano tako, da otroci, ki govorijo kot materni jezik madžarščino ali slovenščino, vsi obiskujejo dvojezični pouk, kar je gotovo najuspešnejša pot za zagotavljanje ohranjanja manjšinskega jezika. Odbor strokovnjakov, ki je ocenjeval poročila za Svet Evrope (2004), je dvojezični pouk v Prekmurju pohvalil ravno zaradi omenjenega dejstva. Tudi sicer zakonodaja omogoča ohranjevanje manjšinskega jezika, kar je tudi pohvalno. Kar zadeva razmerje med knjižno madžarščino in narečji v Prekmurju oz. pouk v šolah, žal ne poznamo raziskav, ki bi to tematiko obravnavale. Gotovo pa se ta problem pojavlja, saj se najbrž v šolah v Prekmurju ne poučuje v knjižnem jeziku ali pa vsaj ne dosledno. Drugi problem je seveda vprašanje prestiža. Žal podatki o številčnosti manjšine govorijo o zmanjševanju števila njenih pripadnikov. To zmanjševanje ima gotovo veliko razlogov, vsaj nekateri so povezani s prestižem jezika. Prestiž jezika je kompleksni problem in je lahko celo razlog za to, da posameznik nekega jezika ne želi govoriti, ga kako drugače uporabljati, se ga ne želi učiti (prim. Dittmann 2002: 96). Prestiž jezika določa stopnja njegove standardizacije, njegova razširjenost in ekonomski, religiozni ali kulturni pomen. V okviru posameznih jezikovnih skupnosti se prestiž jezika odslikava v šolskem sistemu in tudi na drugih področjih življenja. Zanimiv primer pomembnosti te teme je raziskava prestiža nemščine in grščine v Grčiji in pri grških migrantih v Nemčiji (Leist-Villis 2004). Raziskava je pokazala, da imajo nemško govoreče matere, ki živijo v Grčiji, izredno pozitiven odnos do svoje materinščine (98 % vseh anketirank) in da so zelo naklonjene temu, da se otroci tega jezika učijo. Na drugi strani pa samo 68 % anketiranih grško govorečih mater, ki živijo v 329
