Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu

Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu

je ta slika po posameznih državah članicah precej spremenila. Priporočila iz Bruslja so vse države članice vzele resno in v skladu s tem spreminjale šolsko in jezikovno politiko. Gledano s stališča didaktike pouka tujih jezikov se je to zgodilo predvsem z intenzivnim uvajanjem CLILa kot didaktične metode, ki sledi cilju razvijanja večjezičnosti, posebej uspešno še, če je uveden v času zgodnjega učenja tujih jezikov. CLIL1 je novejši akronim (Content and Language Integrated Learning) in je v zadnjih letih uspešno nadomestil poimenovanja oblik pouka, poznanih pod imeni bilingvalni pouk, imerzija, jezikovna kopel, dvojezični pouk idr. Tem oblikam je skupno to, da gre za uporabo tujega jezika pri nejezikovnem pouku1 2, kar velja za najuspešnejšo metodo poučevanja tujega jezika, ki ima še druge pozitivne lastnosti: uspeh pri samem nejezikovnem pouku je boljši in učinki na razvijanje kompetenc v maternem jeziku so zelo dobri. O samem CLILu je bilo napisane veliko znanstvene in strokovne literature in CLIL predstavlja povezavo med spodbujanjem večjezičnosti v državah EU in ohranjanjem jezikovne raznolikosti v EU, med drugim tudi manjšinskih jezikov. Ta povezava je vidna v tem, da se CLIL pogosto prakticira ravno v regijah, kjer bivajo manjšine. Tako na primer poročilo (Eurydice, CLIL at School in Europe 2006) o položaju CLILa za celotno EU in nekatere morebitne bodoče članice navaja kategorije držav glede na to, kje se CLIL pojavlja. Te kategorije so: države, kjer se CLIL pojavlja v regijah, kjer živijo manjšine (Slovenija, Severna Irska, Škotska, Wales); države, kjer se CLIL uporablja v primeru poučevanja tujih jezikov (Anglija, Češka, Bolgarija); države, kjer najdemo obe navedeni možnosti (večina držav, npr. Norveška, Švedska, Finska, Nemčija, Francija, Španija, Italija, Slovaška, Madžarska, Romunija ...) in države, kjer CLILa ne najdemo (Danska, flamski del Belgije, Litva, Grčija, Portugalska). Ta kategorizacija nam pove, da velika večina držav pozna CLIL tam, kjer prebivajo njene manjšine, in tudi sicer. Prednosti CLILa oz. večjezičnega šolstva so dovolj očitne, da jih države uvajajo tudi na nemanjšinskih območjih in v skladu s smernicami jezikovne politike v uniji. To pomeni, da slovensko večjezično šolstvo v Prekmurju ustreza omenjenim smernicam (prim. Akcijski načrt EU iz leta 2004, ki za dvig večjezičnosti izrecno poudarja CLIL in zgodnje učenje kot dve poti za doseganje cilja, tj. funkcionalno večjezičnega prebivalca unije) in da sledi trendom. Didaktična osmišljenost in realizacija pouka bosta tematizirani tudi v nadaljevanju prispevka. V prvem delu prispevka sledi umeščenost dvojezičnega šolstva v Prekmurju v kontekst manjšinskega šolstva v različnih

1 V tem prispevku bo uporabljena kratica CLIL, saj ustreza temu, kar v Sloveniji imenujemo dvojezični pouk, razen tega pa njena raba aplicira na aktualnost, sodobnost in nenazadnje tudi raziskanost te didaktične metode danes v šolah v Evropi. In tem trendom Slovenija sledi žal samo na področju dvojezičnega šolstva v Prekmurju, sicer pa ne.

2 Kot tak spominja na šolo v prejšnjih stoletjih, ki je bila v Evropi pogosto latinska, kasneje v nekaterih deželah tudi francoska ali pa npr. nemška.

321