Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Alja Lipavic Oštir, Saša Jazbec Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu V prispevku bo dvojezično šolstvo v Prekmurju osvetljeno in primerjano s položajem manjšinskega šolstva v drugih evropskih državah. Za primerjavo bodo izbrani manjšinski jeziki, ki so v podobnem položaju kot madžarščina v Sloveniji, torej tisti, kjer je jezik manjšine večinski in v neki drugi državi uradni jezik. Primerjalno bodo analizirani nekateri manjšinski jeziki v Skandinaviji, nemščina v sosednjih državah in nekateri manjšinski jeziki v nekaterih državah na vzhodu Evrope. Ta primerjava in analiza bosta postavljeni v okvir jezikovne politike Evropske unije, na kar se navezuje tudi koncept Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Gre za zelo razširjen inštrument, in sicer zlasti v kontekstu učenja tujih jezikov, ki se je, kot kažejo študije, pokazal kot dovolj univerzalen, da ga z določenimi prilagoditvami lahko uporabimo tudi v kontekstu manjšinskih jezikov. Izpostavljene bodo nekatere dileme, zlasti pa prednosti njegove implementacije v šolstvo. 1 1 Uvod Pred nekaj leti je francoski jezikoslovec Claude Hagége zapisal L’Europe sera multilingue ou eile ne sera pas in s tem mislil integracijo Evrope, ki bo, tako pogodba iz Maastrichta, možna samo, če nam bo uspelo ohraniti jezikovno raznolikost Evrope in spodbujati večjezičnost. To se gotovo nanaša vsaj na dvoje, in sicer na ohranjanje manjšinskih jezikov in s tem jezikovne raznolikosti kontinenta, ter pouk tujih jezikov v šolah. Evropska komisija in Svet Evrope sta v zadnjih desetih letih sprejela več dokumentov, priporočil in sklepov, ki spodbujajo uresničevanje obeh ciljev. V letu 1999 sta znanost in stroka ugotavljali, da položaj pouka tujih jezikov na šolah v Evropi večinoma ne izpolnjuje pričakovanih ciljev in da pogodba iz Maastrichta realne situacije v šolskih sistemih različnih držav EU mogoče le ne upošteva dovolj. Z izjemo Luksemburga se je zdelo, da države članice EU v svojih šolskih sistemih ne ponujajo dovolj možnosti za ohranje jezikovne raznolikosti in razvijanje večjezičnosti prebivalstva (prim. npr. Wolff 1999: 151). V naslednjih letih se 320
