Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

5.2 Jezik je predvsem družbena dejavnost, v dvojezični skupnosti seveda obstajajo različne jezikovne variante oz. različna jezika, njihova izbira je odvisna od njihovih družbenih funkcij, v katerih bodo uporabljene ter od osebnih interesov govorca. V manjšinski situaciji je potrebno pri jezikovnem pouku upoštevati razmerje med jezikovno obliko in družbenim kontekstom. To pomeni, da mora jezikovna vzgoja uzavestiti strategije, s katerimi lahko dvojezični govorec z izbiro jezikov in jezikovnih variant uresničuje svoje komunikacijske potrebe in funkcije v ožji in širši skupnosti. Jezikovni pouk mora biti torej komunikacijsko in funkcionalno usmerjen, kar v metodološkem pogledu pomeni, da je treba učencem zagotoviti vsa sredstva za izbiro tistih jezikovnih variant, kijih dani govorni položaji zahtevajo.

5.3 Upoštevati je treba tudi razmerje med jezikovno obliko in kulturnim kontekstom, da bi učenci lahko usvojili organizacijska pravila, zakonitosti vedenja, norme delovanja in ideološke principe, ki posamezniku omogočajo delovanje znotraj hierarhije različnih vrednot in vedenjskih vzorcev. Ta zahteva seveda predpostavlja učinkovito razvijanje sporazumevalnih zmožnosti, posebej pa jezikovne zmožnosti v manjšinskem jeziku. V ta namen bi bilo potrebno sestaviti nove, na sodobnem znanju o usvajanju jezika utemeljene standarde za pouk manjšinskega in večinskega jezika v specifičnem stičnem okolju. Ti standardi naj bi zagotovili priložnosti, spodbudo in vizijo za razvoj takih jezikovnih zmožnosti v dveh/več jezikih, kot jih govorci potrebujejo za izpolnjevanje življenjskih ciljev.

5.4 Poseben problem predstavlja socialnofunkcijska okrnjenost manjšinskega jezika, učni načrt bi moral predvideti tudi razvijanje pogovornih ter strokovnih zvrsti manjšinske materinščine s poučevanjem ustreznih učnih vsebin in komunikacijskih vzorcev. Tako bi imeli učenci možnost usvojiti manjkajoče, za nove vloge tako potrebne funkcijske zvrsti, ki jih iz obstoječih govornih položajev niso mogli usvojiti, ali vsaj ne na pričakovani ravni. Pri večini strokovnih, publicističnih, uradovalnih idr. besedil se namreč uveljavlja prevodna dvojezičnost z vsemi predvidljivimi prevodnimi interferencami.

5.5 Materni jezik manjšinske skupnosti ima dvojno funkcijo: družbeno vlogo v državi govorca, hkrati se uporablja tudi kot interakcijsko sredstvo z govorci iz matične države. Ti funkciji zahtevata različna metodična pristopa, ki morata upoštevati obe situaciji. Prva funkcija predpostavlja načrtovanje učnih vsebin, jezikovnih vzorcev, besedišča in kontekstov v učbenikih in priročnikih, ki naj bi bili zajeti iz učenčevega naravnega okolja, da bi lahko iz njih usvojene govornovedenjske vzorce preverjal in uporabljal v manjšinskem okolju. Druga funkcija se navezuje na komunikacijske potrebe govorcev zunaj manjšinskega okolja, na čezmejne komunikacije, torej je potrebno učne vsebine razširiti tudi

133