Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

kognitivne in sociolingvistične sestavine sporazumevalne zmožnosti. To je tudi posledica odraščanja v družinah, kjer okolje ne nudi zadostne in kakovostne jezikovne spodbude. V takih okoliščinah bi morali biti poskusi za doseganje boljših jezikovnih zmožnosti osredinjeni seveda na jezikovni pouk, ki bi upošteval dejanske potrebe in zanimanja učencev in tako pomagal spodbuditi motivacijo.

4.5 Z vidika učinkovitega jezikovnega pouka in razvijanja dvojezičnosti, je v skladu s spoznanji sodobnega razvoja jezikoslovja potrebno opredeliti področja jezikovnega načrtovanja ter strategije in načela za udejanjanje načrtovanega: (a) načrtovanje manjšinskega jezika kot učnega/součnega jezika ter (b) načrtovanje korpusa, ki vključuje strategije oživljanja lokalne jezikovne variante, strategije razvijanja manjšinskega jezika v smeri izgradnje standardnih variant, strategije in načela izbire učnih vsebin v učnih načrtih za pouk manjšinskega jezika kot materinščine in drugega jezika, metode in oblike pouka jezika z upoštevanjem načela selektivnosti, stičnosti ter interkulturnosti, ki vključuje tudi načelo kontrastivnosti ter komunikacijski pristop k poučevanju jezika v skladu z dejanskimi in prihodnjimi komunikacijskimi potrebami učencev v stičnem in širšem jezikovnem prostoru. Medtem ko je status manjšinskega jezika na posameznih ravneh izobraževanja v najožjem smislu vprašanje jezikovne politike, spada določanje operacionalnih okvirov učenja manjšinskega jezika v domeno izobraževalne politike načrtovanja jezikov ter načrtovanja izobraževalnega procesa, ki mu teorija jezikovne vzgoje zagotavlja jezikovno in pedagoško razsežnost. Zal kolektivni cilji načrtovanja institucionaliziranega učenja manjšinskega jezika prevladujejo nad komunikacijskimi potrebami individualnih govorcev, čeprav bi pazljiva analiza individualne vloge posameznega govorca v vsakokratni socialni interakciji potrdila, da prav sporazumevalne zmožnosti posameznika predstavljajo bistven predpogoj za sporazumevanje v pogojih interkulturne komunikacije. Pri načrtovanju oživljanja reducirano usvojenega manjšinskega jezika je ob upoštevanju socialnopsiholoških dejavnikov pri razvoju zmožnosti sporazumevanja treba upoštevati dve ravni te zmožnosti: (a) osnovno zmožnost sporazumevanja na medosebni ravni, kar pomeni sporazumevanje v kognitivno manj zahtevnih položajih ter (b) spoznavno jezikovno zmožnost, kar pomeni uporabljati jezik kot instrument mišljenja pri razreševanju problemov. Obe ravni jezikovne zmožnosti se pri dominantno dvojezičnih govorcih v vsakem jeziku razlikujeta, v manjšinskem jeziku večinoma ne dosegajo niti osnovne ravni sporazumevalne zmožnosti, v večinskem jeziku, tako po jezikovnih testih kot po samoocenitvi, izkazujejo mnogo višjo stopnjo jezikovnega znanja.

4.6 Spodbude za prenovo pouka manjšinskega maternega jezika prihajajo z različnih področij, kot najpomembnejše bi veljalo omeniti (1) ugotovitve, da dvojezičnih šol ne končajo funkcionalno dovolj pismeni učenci v manjšinski

131