Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

dvojezične učbenike, ki bi upoštevali jezikovno in kulturno drugačnost, stično situacijo, seveda na podlagi modificiranega učnega načrta. Za učni program madžarščine 1 v devetletki je sicer izdelan novi učni načrti, toda učna snov se pretežno poučuje po učbenikih iz matice. Ti učbeniki seveda ne vsebujejo za prekmursko stično situacijo značilnih vsebin in besedil. Učni načrt bi moral biti fleksibilnejši, predpisano učno snov, zlasti iz književnosti, je potrebno spremeniti v predloge ter v učnih načrtih sicer nastopajoča, v učbenikih neobstoječa dela domačih avtorjev vključiti v berila in jih tudi obravnavati. V jezikovnem pouku devetletke je poudarek na obravnavai in tvorjenju neumetnostnih besedilih, toda po učnemu načrtu se ne ravna noben učbenik, zato se zdi umestno sestaviti zbirko besedil s takimi vsebinami.

3.10 Sedanje dvojezično šolstvo ne daje veliko možnosti za uresničevanje narodnostnega programa in za uveljavljanje ciljev sožitja. Pomanjkljivo je ustrezno informiranje skupnosti o bistvu sožitja, zato se zaradi večkrat zmotnega prepričanja tudi tisti ne učijo madžarskega jezika kot materinščine, ki ga sicer govorijo na ravni materinščine. V znamenju sožitja pa tudi otroci večinske naroda ne usvojijo madžarščine na taki stopnji, da bi zadoščala za nemoteno komuniciranje, še manj pa za usvajanje znanj pri dvojezičnem pouku. Brez ustreznega jezikovnega znanja obeh jezikov na narodnostno mešanem območju ne moremo govoriti o funkcionalni dvojezičnosti. Dejstvo je, da v skupnosti manjšinski jezik obvladajo na nižji stopnji kot večinski jezik, ima tudi manjši prestiž in ga v javnih govornih položajih kot sredstvo sporazumevanja in sporočanja izbere čedalje manj govorcev. Tako lahko govorimo o postopnem izgubljanju manjšinskega jezika ali celo o jezikovni zamenjavi v prid večinskega jezika.

4 Pričakovanja v prihodnosti

4.1 Evropska jezikovna priporočila si prizadevajo, da bi nastale uravnotežene dvojezične situacije med jezikom manjšine in večine. V Sloveniji seje ob koncu 20. stoletja izoblikoval tak šolski sistem za manjšine, ki nudi dovolj fleksibilni okvir za učenje manjšinskega jezika po potrebah skupnosti. Toda potreba po učinkovitejšem jezikovnem pouku manjšinskega jezika ni vedno deležna take pozornosti jezikovnega načrtovanja, kot bi bilo pričakovati. V danem primeru joje potrebno razreševati v državi manjšine ob podpori strokovnjakov iz matice s korenitimi in raziskovalno podprtimi reformami, ki pri načrtovanju novih programov izhajajo iz sistematičnega ugotavljanja in preučevanja dejanskih in pričakovanih prihodnjih potreb učencev. Spričo velikih medgeneracijskih razlik, ki jih povzroča že sam tempo razvoja in tehnoloških sprememb, je

129