Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)

Montázsok és fragmentumok

nesporazumov in teme. Knjiga Terézie More je polna izživetih agresij in neizživetih ljubezenskih čustev. Na Abelovem osebnostnem razvoju je pustila globoke rane in posledice balkanska vojna ter ljubezenska katastrofa; ostane na stopnji puer aeternusa. Čeprav ima v Berlinu neizmerno srečo - ljudje so pozorni do njega, priskrbijo mu štipendijo in načrtovani doktorat, stanovanje, navidezno poroko za zagotovitev legalnega bivanja v Nemčiji — je zanj vsak poskus zaman, vsak poskus, da bi zaživel normalno življenje, se izjalovi na kar najhujši način. Abelu ne pomaga niti to, da je ljubljen, njegov mikrokozmos postane nasilje, droga, debrij, ljubosumje, orgije, tragedije, zapravljene ljubezni, farse, resnična presunjenost, skeptična vera: katastrofe, seveda. Postane lik, ki je izgubil svojo senco in se izgublja v labirintu življenja. Ali kot beremo v samem motu: „Življenje je polno srhljivih naključij in neštetih dogodkov. Saj razumete.” Pa vendar, tisti, ki ga ljubijo, mu na koncu ponudijo še eno priložnost.

V Berlinu živeča Terézia Mora je obdarjena z izjemnim jezikovnim talentom. Njeni posebni jezikovni prijemi kot kategorični imperativi lebdijo pred nami, za njimi se skriva neki neutelešen, vendar občuten fenomen. Če ta Morina posebna kreativnost, lahkoten, a hkrati težak tekstualni ples, dobi svojega partnerja, postane njeno tekstualno plesišče en sam užitek.

235