Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)

Irodalmi kettőstükrök és mikrokozmoszok

Življenje kot histeričen molk

(Ádám Bodor: Okraj Sinistra)

Adám Bodor (1936), transilvanski Madžar, Id je študiral teologijo na protestantski teološki fakulteti na Sedmograškem in ki je bil pri sedemnajstih za dve leti zaprt zaradi političnega udejstvovanja, se je sredi osemdesetih s preselitvijo v Budimpešto nenadoma pojavil v madžarskem literarnem proštom.

Svoj ustvarjalni credo je nakazal že v prvem izdanem delu A tanú - Priča (Bukarešta, 1969), pisateljevo pomembno leto pa je 1992, ko je izdal zbirko novel Okraj Sinistra in postal eden najbolj branih in prevajanih avtoijev. Po njegovih delih so posneli tudi pet filmov, za omenjeno delo je med drugim leta 2003 prejel tudi nagrado za najboljše tuje leposlovno delo v Španiji. Njegova dela so prežeta s primesmi absurdne groteske in grenkim humorjem ter bivanjsko stisko. Se več, prežeta so z ostro kritiko človeških pomanjkljivosti in zablod. Bodor v ciklu 15 novel uprizaija apokaliptično vizijo brezbožnega sveta, za katerega ni kančka odrešitve. Etnično mešan svet v rajonu je svet, poln nepričakovanih strahov in nočnih mor. Kompozicijsko odprto delo je srhljiva parabola o bivanjski histeriji v okrožju. Bodorjevc novele so le rahlo spete med seboj, vsaka namreč ustvarja koherentno samostojen tekstualni svet, povezuje razsežnost.

V Bodorjevem Okraju Sinistra je življenje en sam histeričen molk in moralno čutno/čustven polom, v katerem vsi življenjski parametri spodkopavajo logiko, na podlagi katere naj bi se strukturiral „normalni” svet.pa jih le identiteta ter motivacija ključne figure, Andreja Bodorja (pisateljev alter ego?!), ki išče svojega pastorka, Bélo Bundasiana, da bi ga rešil. Z naratološkega vidika sta pomembni dve

204