Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE vi sposobni vojskovodji Pál Kinizsi in István Báthori sta leta 1479 dosegli zmago pri Kenyérmezőju. Toda Kralj Matija se je zaman zavzemal za skupno evropsko protiturško povezanost. Ena od njegovih velikih sanj je bila pridobitev naziva rimsko-nemškega cesarja, vendar so bili vsi njegovi napori v to smer zaman, saj je leta 1490 nepričakovano umrl na Dunaju. Njegova smrt ni pomenila le razpada centralizirane oblasti, temveč tudi slabitev obrambne moči države kot tudi slabitev krajišniškega sistema. Njegovi široki razgledanosti gre pripisati, da je njegov dvor postal središče humanizma in renesanse. Pri tem sta imela pomembno vlogo njegova vzgojitelja János (Ivan) Vitéz in Janus Pannonius kakor tudi njegova žena Beatrice, po rodu iz Neaplja. V tistem času je bila Bibliotheca Corviniana druga največja knjižnica v Evropi in je razpolagala z 2500 kodeksi. V Budimu je imel tudi tiskarno. Njegov znani zgodovinar Antonio Bonfini je napisal zgodovino Madžarov. Ker pa ni imel zakonitega potomca, so vladavino prevzeli Jagielonci. Stanje v državi seje bistveno spremenilo, vladala je stanovska anarhija. Srednji plemiči so z množičnim pojavljanjem na državnih zborih poskušali pritiskati na barone. Vendar se niti srednje plemstvo kakor tudi baroni niso ukvarjali s težkim položajem podložnikov, še več, povečali so jim dajatve, omejevali njihove pravice in tako je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo nezadovoljstvo prešlo v upor. Matija Korvin KMEČKA VOJNA JURIJA DÓZSE Leta 1514 je esztergomski nadškof Tamás Bakócz na podlagi navodil papeža organiziral križarski pohod proti Turkom. Bakócz je na čelo križarske vojske imenoval Jurija Dózso, ki ježe razpolagal z vojaškimi izkušnjami in mu je uspelo zbrati 40 000 kmetov. A plemstvo je začelo nasprotovati novačenju podložnikov, kajti na posestvih je primanjkovalo delovne sile. Deloma se križarji zato niso zoperstavili Turkom, temveč so se obrnili proti plemičem. Kralj je Ivana Zapoljo pooblastil z nalogo, da zatre upornike. Voditelje kmečke vojne so brutalno usmrtili. Po porazu kmečke vojske so se plemiči maščevali nad kmeti ter sojih z zakoni poskušali privezati na zemljo. 78
