Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
Zgodovina slovencev
PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE Slovenski partizani POVOJNO OBDOBJE IN OSAMOSVOJITEV Že med drugo svetovno vojno seje pokazalo, daje najvplivnejša sila v državi komunistična partija. Nova državna ureditev naj bi sicer temeljila na demokraciji in federalizmu, kar pa se v praksi ni docela uveljavilo. Nekateri slovenski politiki so bili celo pristaši centralizma (E. Kardelj). Že leta 1945 so bile izvedene volitve, na katerih je prepričljivo zmagala Ljudska fronta. Nasprotniki komunistične ureditve niso smeli voliti. Slovenija je v Jugoslaviji skupaj z ostalimi republikami uveljavljala sovjetski tip komunizma. Leta 1947 je Slovenija dobila ustavo, zastavo in grb. V Jugoslaviji seje takoj po vojni začela obnova, država je poskrbela za preskrbo ljudi, hiter napredek je bil viden v različnih gospodarskih panogah. Kmetom so razdelili zemljo. V državi so izvedli nacionalizacijo, uvajali so petletne načrte, povečevalo seje število zaposlenih. Z informbirojevskim sporom leta 1948 Jugoslavija prekine stike s Sovjetsko zvezo in začne pot drugačnega socializma. V svetovni politiki se je Jugoslavija povezovala z deželami tretjega sveta. A po smrti Tita so se kmalu pokazale težave, ki so privedle do razpada Jugoslavije. Ob koncu osemdesetih let 20. stoletja so slovenski intelektualci podali predloge za spremembo ustave. Zavzeli so se za uvedbo sodobne parlamentarne demokracije. Vedno več kritik je letelo na vojaški vrh. Na Slovenskem je bila glede vojaškega vrha najbolj kritična revija Mladina, katere sodelavci so morali pred sodišče. Širša javnost je to razumela kot nasprotovanje izvajanju demokratičnih procesov in je svoje nezadovoljstvo izrazila v protestih. V Sloveniji so se formirale nove politične stranke, ki so nastopile leta 1990 na prvih večstrankarskih volitvah po vojni. V parlamentu so dobile večino opozicijske stranke, ki so tvorile koalicijo Demos. Predsednik vlade je postal krščanski demokrat Lojze Peterle, predsednik države pa Milan Kučan. 26
