Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)

Zgodovina slovencev

PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE dne zavesti in uveljavljanju slovenskega jezika. Temu v prid so ustanavljali tudi društva kot sta bila telovadno društvo Južni Sokol in Dramatično društvo. Prav tako pomembna je bila Slovenska matica, ki se je tudi ukvarjala z izdajo domačih literarnih del. Na politični sceni sta se pojavila dva tabora: staroslovenci in mladoslovenci. K staroslo­­vencem so prištevali konzervativne politike, medtem ko pa so bili mladoslovenci liberal­no usmerjeni in so se zavzeli za bolj radikalno nacionalno politiko. Pod vplivom čeških taborov so mladoslovenci leta 1868 organizirali zborovanja na prostem. Prvi tabor je bil v Ljutomeru. Na teh zborovanjih so poudarjali program Zedinjene Slovenije ter uveljavitev slovenskega jezika. Največji tabor je bil v Vižmarjah pri Ljubljani. Avstrijske oblasti so ta­bore 1871 prepovedale. STRANKE NA SLOVENSKEM Slovenski poslanci na Dunaju so vseskozi podpirali Taaffejevo vlado, doma pa so se ka­zala že razhajanja. Rasel je odpor zoper slogaštvo. Še posebej je na to vplival profesor bogoslovja Anton Mahnič, ki se je zavzel, da se javno in politično življenje uredita po verskih načelih. Ob koncu 19. stoletja so se na Slovenskem pojavile prve politične stranke. Leta 1892 se je oblikovala Katoliška narodna stranka, ki seje 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Njeni idejni voditelji so bili katoliški prvaki. Stranka se je zavzemala za enako­pravnost Slovencev z drugimi narodi monarhije, za avtonomijo, a še vedno pod habs­burško krono. V svojem programu so si zadali rešitev in izboljšanje položaja kmetov in delavstva. V okviru stranke je delovala močna krščanskosocialna struja. Njen najvidnejši predstav­nik je bil Janez Evangelist Krek. Bil je prepričan, daje zaradi kapitala izginila krščanska ljubezen med ljudmi ter da je prevladal egoizem. Da bi rešil kmete in delavstvo iz težke situacije, je ustanavljal zadruge, hranilnice in posojilnice. S tem je prispeval k omilitvi agrarne krize. Leta 1894 seje na liberalnih temeljih osnovala Narodnonapredna stranka. Njeni pristaši so izhajali iz vrst meščanstva, izobražencev ter vaških bogatašev. V svojem programu so poudarjali avtonomijo in se zavzeli za splošno volilno pravico. Stranka ni imela poseb­nega ekonomskega in socialnega programa. Najvidnejši predstavnik stranke je bil Ivan Tavčar, ki seje prizadeval za kulturno osamosvojitev preprostega slovenskega človeka. Poleg katoliške in liberalne stranke seje leta 1896 na političnem prizorišču pojavila Jugo­slovanska socialdemokratska stranka, ki seje zavzela za zrušitev kapitalizma in izgradnjo pravičnejšega, demokratičnega sistema. Še posebej se je borila za boljši položaj dela­vstva. Pred prvo svetovno vojno so se med Slovenci pojavile različne ideje o rešitvi narodnega vprašanja. V okviru jugoslovanske ideje so nekateri predvideli povezavo s Hrvati in Srbi, tako da bi se Avstro-Ogrska preoblikovala iz dualistične v trialistično državo. Preporo­­dovci so bili tajna jugoslovansko usmerjena skupina dijakov, ki je odkrito zagovarjala protiavstrijsko stališče. Ivan Cankar se je zavzel za združitev jugoslovanskih narodov na federativni ravni. 20

Next

/
Thumbnails
Contents