Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)

Zgodovina slovencev

PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE

V 14. stoletju se v slovenskem prostoru začenja vzpon Celjskih grofov. Izvirajo z gradu Žolnek, pozneje pa dobijo v last Celje, ki postane njihovo središče. Vzpon Celjanov se začenja s Hermanom II. Celjskim. Herman II. seje leta 1396 na strani madžarskega in češkega kralja Sigismunda Luksemburškega udeležil boja proti Turkom in mu v bitki pri Nikopolju rešil življenje. Od tega dogodka se ugled Celjanov le dviguje. V zahvalo mu je Sigismund podelil ogromne posesti, da bi pa še bolj utrdili sodelovanje, seje Sigismund poročil s Hermanovo hčerko Barbaro.

Celjani so opravljali vojaške službe pri tujih vladarji. S spretno politiko poročanja so se povezali z evropskimi kot balkanskimi dinastijami. Leta 1436 je Sigismund Celjanoma Frideriku II. in Ulriku II. podelil naziv državnih knezov. S tem nazivom so postali enakovredni tekmeci Habsburžanom. Da bi se Celjani in Habsburžani izognili medsebojnim spopadom, so sklenili dedno pogodbo, ki pa je prinesla koristi slednjim. Zadnji Celjan Ulrik II. seje preveč vmešaval v madžarske zadeve, zato so ga pristaši Ladislava Hunyadia leta 1456 v bitki pri Beogradu ubili. Njegova smrt pomeni tudi konec celjske dinastije. Posest Celjanov preide v roke Habsburžanov, ki tako po izumrtju Goriških grofov dobijo tudi njihove predele.

Celjski grad

12