Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
Zgodovina slovencev
ORALHISTORY.hu dokončna izguba karantanske samostojnosti. Karantanija je postala ena od frankovskih grofij. V slovenskem prostoru seje začel uveljavljati zahodni tip fevdalizma. Franki so po tem, ko so premagali Avaré, ustanovili še eno mejno grofijo tj. Spodnjo Panonijo, kjer sta kot mejna grofa delovala Pribina, pozneje pa njegov sin Kocelj. Kocelj je v Spodnjo Panonijo poklical misijonarja Konstantina in Metoda, da širita slovansko bogoslužje. S prihodom Madžarov v Panonsko kotlino so se pretrgale vezi med alpskimi in zahodnimi Slovani. Brižinski spomeniki Nastali so na prehodu iz 10. v 11. stoletje. So najstarejše ohranjeno slovansko besedilo, zapisano v karolinški minuskuli. IZOBLIKOVANJE DEŽEL Že od 9. stoletja dalje pa je postalo slovensko področje zanimivo za tuje plemiške rodbine, kar je spodbujal tudi vladar, kije slovenske predele podeljeval v fevde. Začelo seje obdobje, ko so pomembnejše fevdalne rodbine začele uveljavljati svojo oblast v posameznih pokrajinah, to pa je pomenilo tudi začetek izoblikovanja posameznih dežel, zlasti v času od 12. do 15. stoletja. Med deželami seje najhitreje razvijala Štajerska, kjer so se najprej uveljavili Eppensteinci, svoj razcvet pa dežela doživi v času Traungaucev (grad Steyr> Štajerska). Koroška seje uspela dokaj počasi razviti v deželo, saj so setu za oblast potegovale najrazličnejše plemiške rodbine. V deželi Kranjski pa so se uveljavili gospodje Andechs, Višnjegorci in Babenberžani. Z rodbino Goriških grofov se začenja razvoj Goriške. V deželi si je uveljavil najpomembnejšo vlogo deželni knez, kateremu so bili podrejeni vsi ostali plemiči. Le-ta je postavljal deželnega glavarja in deželnega sodnika. Na ta način se izoblikujejo tudi deželni stanovi, ki so se sestajali na letnih zborih. Njihovi predstavniki pa so izhajali iz vrst višjega plemstva, cerkvenih dostojanstvenikov, zastopnikov mest... Jezik plemstva je bila nemščina. Naseljevanje slovenskega prostora seje začelo že v zgodnjem srednjem veku. Proces kolonizacije se je tako odvijal v času od 10. stoletja pa vse do 16. stoletja. Kolonizacija je bila zunanja ali notranja, najpogosteje jo je izvajal zemljiški gospod, kije na redko naseljene predele naseljeval tuje koloniste, zlasti iz nemških predelov. Tako so se na posameznih področjih oblikovali nemški jezikovni otoki, med katerimi je bil najpomembnejši kočevski, saj seje nemški živelj tu ohranil vse do druge svetovne vojne. V prvih fazah seje kolonizacija omejila na nižinske predele, nato pa je zajela tudi višje ležeča področja. Zadnjo, dodatno fazo kolonizacije, sprožijo turški vpadi, trgovina itd. 9
