Hradil, Jože - Bence Lajos (szerk.): Összhang. Hat mai karintiai szlovén költő (Ljubljana, 1981)

Sz. Kanyó Leóna

SAMO TAKO TOREJ Samo tako torej živim, v svincu, črkah, s tvojo roko v svoji, preprosto, kot takrat, ko si me skozi okičeno okno uzrl. Otrplo kot svetniki na zidovih pod onesnaženimi šipami. Na mojem papirju lepota zlije se v pest in postane kladivo klevet. Nihče namesto mene pesmi ne napiše, za mojo uto ne morejo se hihitati. Samo tako torej živim, oropana ljubezni v nemoralni morali svoje samote. Zasebna stvar. Pa vendarle name pljusne slina vseh starcev in mladincev. Ob koncu tedna prezračim zavoje svojih možganov in v kot pometem v enem tednu nakopičeno ogabnost. Samo sestradane živali tudi zunaj vrste gobezdajo. V želodcu se mi dvigne. Samo tako torej živim, kot ostrooki orel, blodeč po svojem zraku, včasih udarim in izkljuvam oči svojih zahrbtnih morilcev. Na travne bilke položim nekaj prelesti, besedo, srečanje, da na mehkem bi se dobro počutili. Trmasta sem in zlobna, a tista druga, bolj bela polovica moje duše pripada Človeku. Tudi za to jo kdaj izkupim. Samo tako torej živim, prežim na pošto, pesem, telefon, na prste preštevam trenutke oddiha. Hlepim po denarju, da zopet odkupim svoje knjige, da zrnca besed zložim v misel. Naslednjega 131

Next

/
Thumbnails
Contents