Püspöki körlevelek 1889 (Szombathely, 1890)

Papinstvu ponavlyaju, ono seje na Nasu i vsih pravicnih naj vecu žalost jurpripetilo. Zbóg toga smo Vas mimorédno skupa zvali, da před Vámi nazvistimo, kako diboko Nas je óva nepos'tenóst razžalostila, tér da ovo veliko zlocinstvo před Vasúm nazócnostjum orivestno odsudimo.

Po obernutom stališu na Talianskom i obladanyu rimskoga Vároša vidili jesmo, da věru i apoštolsku Stolicu nepreztano i krivo bantuju. — Ali pokvarena družtva novo i jo,š neslisano zlocinstvo nakanu nepreztano doprinesti Vsu svoju móc na to obernu, da óv glavni Város katoličanstva, pod gris'nu i prezbožnu vládu presiluju : i plamen oduravanya tamo od vsih krajev navracadu, da kat. Crikve óv jáki Grad obstru — i ovako laglye znicu — ako je moguce — isti fundamentalski kamen, na koga je postavlyeni. Zaistinu, kot da u tulikih letih nebi bili jur dost naškodili, tersu se sada sebe sami u hudobnosti obladati, kada na edan naj svetii svétak kerš-leta slavni spominak postavu si, da duha, Crikvi suprotivnoga, pocverstu ter boj nazvišcuju — zkerciti katolicanstvo. Da pak pocetniki i zagovoritelyi ovoga děla tó kanu, isto nyi hovo cinénye je svidok. — Z postovanyem obsipuju dva krát odskocenoga i odsudjenoga krivoverca, kóji u tverdokornosti suproti Materi Crikvi do zadnyega zdihavanya je ostal Stoveč, ravno zbóg toga uzroka ga za prestimanye vridnoga deržu : Pravé vridnosti takóni bilo u nyém.

Velike učenosti ni imal — ar lasca nyegova pisma nyega tužu od pantheismuša (Vse boianstvo) i odurnoga materialismusa (dicenye tvari) tuiu, bilje ón suini krivoverstva, i ne samo ednóc je sebi suprotivno govoril. Z kripósti kers, nise

imal dičiti, nego před námi posvidočana je zloca, ka paranima, i na ku clovika

samo razuzdana strast dopelyati more. — Preštimanya vridne cine ni doprinesal, nit z-obcinskimi cinényi si ni spravil veliku vridnóst; navadna muje bila skailyivóst, lai i sebicnost. (Önzés) Suprotnoga govora ni terpil, skailyivo i pokvoreno serce je imal, i hudobnu dus'u. Ovo poštovanye ada z-kim su nyega nakinčili tó kaie, i ón čily ima prez dvojnosti, da se je triba od keršcanstva luciti i tako iiviti ; ter pa met clovika od oblasti Jezusa Kr. odkinuti. — Ovo je čily i nakanenye toga grišnoga druitva, ko iz vse móci silu déla, da vsa drianya i orságe od Boga odkine,

sv. Crikvu i inyum rimsko papinstvo z nepreseinim oduravanyem do poslidnyega zdihavanya proganyaju. Da pak krivica jos veca bude i délo glasnije, svečevanya z-velikim pripravlanyem, před jos vecum vnoiinum obsluiavali jesu. Vnoiinu lyuctva je Rim vidil oné dané med svojimi zidih skupa spravnu: prez srama su povulicah poganske zastave nosili: a s'to je naj strasnije, —- imali su zastave z-kipóm onoga skuriné poglavara, ki Najvisnyemu kiatil seje pokornomu biti, ki je poglavar Zbludnyákov i pocetnik vsega zbluda. K tomu zlocinényu přidáno je jos nesramno govorénye, pisánye, z-kimi najsvetia dugovanya nemilostivno prez srama obsanu, ter diču na glas neverno slobodno mislénye, koje rodná máti Zlocéstoga nakanenya, ino podkapa z-kerscanskimi kripósti skupa takajse i temely druiinskoga i orsackoga réda.

I k-tomu ialostnomu délu smili su se dugo pripravlyati, ono obversiti, Za kóje ne neg znala je svicka oblast, nego ono svojum pomocum jos i podpírala je.

Z-ialostjum Nas napuni ono cudavridno dělo, da iz ovoga preštimanya vridnoga városa, u kóm je Bóg svojega namestnika stolicu postavil, razsiruje se glas clovičanske suproti Bogu — zdiiene paměti: i da onde, kádi vas svit neukanylive evangyélske zapovidi, i na spasenye potribne tanace, svitovanya prijimlye, sada po krivično obernutom stalisu, prez boina zabludénva, ter isto krivoverstvo dicu prez kas'tige, kada mu spominanya stup postavlyu. Nato Nas je vrime dopelyalo, da navóm sv. méstu vidimo gnyusóbu opusténya.

Med tulikim nezasluzemm zban-tovanyem, pokidób vlada kersčanskoga druitva skupa z-obrambum i cuvarstvom Vere Nam je narueena. — ovo! nazviščujemo, da Krez ovu nesramnost ov város obsanili, i kers Vere svétost z-nogami gazdi jesu, ter ovó z-Boga zablyeno cinénye všemu kers. svitu tuiéč i zvelikum serca ialostjum naznanye dajemo.