Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

GRÁFIK Imre: Adatok a füstösház, illetve a füstöskonyhás ház nyugat-magyarországi elterjedéséhez

PODATKI O RAZSIRITVI DIMNICE OZIROMA HISE S CRNO KUHINJO NA ZAHODNEM DELU MADZARSKE IMRE GRÁFIK Studija je prvi poskus povzetka podatkov in informacij o ljudskem stavbarstvu, do katerih smo prisli ob preucevanju konkretne stavbe. Avtor razprave se je I. 1994 kot strokovni konzulent vkljucil v razstavljanje neke stavbe. Brunasta, trocelicna stanovansjka hisa je bila izbrana za muzej na prostem vGerersdorfu. Med razstavljanjem smo na precnem tramu v sobi odkrili domnevani/dokazani datum prvotne izgradnje: 1794. Pokazalo se je, da so v preteklih dvesto letih velikost in znacaj stavbe veckrat spremenili. Na dan so prisïe tudi take oblike, resitve, konstrukcije, ki so bile delno ze same po sebi tezko razlozljive, delno pa se niso skladale z nasimi dosedanjimi spoznanji. Osnovna stavbaje bila stanovanjsko poslopje s tlorisom soba-kuhinja-klet (to zadnje morda hlev), ki je bila tudi prvotno domnevano/dokazano trocelicna, zgrajena ob koncu 18. stoletja. Objekt, ki smo ga izmerili in razstavili, ima nekaj parametrov, ki delno individualizirajo stavbo znotraj znanih tipov, delno pa nacenjajo problem uvrstitve v teoreticni razvojni procès his. Interpretacija in vrednotenje stanj, ki so prisla na dan v raznih fazah razstavljanja, je nas postavilo pred dilemo, ce gre za dimnico ali za hiso s crno kuhinjo. Vendar glede na to, da na podlagi izkusenj, ki smo jih dobili ob razstavljanju stanovanjske hise iz Kroatisch Tschantschendorf (Horvátcsencs, Gradiscanska, Avstrija) - smo ugotovili, da je hisa ohranila svojo osnovno struktúra v prvotni obliki izgradnje - sprememb na tlorisu nismo opazili. Zagotovo gre za stavbo, ki je bila iste velikosti in istega tlorisa oziroma iste funkcije tudi prvotno, kot ob razstavitvi za hiso s crno kuhinjo. (Tretji prostor je bila klet ali hlev.) Na podlagi znanih podatkov lahko ugotovimo, da Objekt iz vasi Kroatisch Tschantschendorf ni bila in niti ni mogla biti dimnica. Delà pri razstavljanju in skice o izmeritvi kazejc na to, da so kurisce in nacin odvajanja dima iz kuhinje in sobe pri stanovanjski hisi, ki je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja, tekom casa veckrat obnovili. Prav tako okna in vrata ter kritje strehe in poda. Na podlagi ogleda na kraju razstavitve, interpretiranja skie o razstavitvi, ter drugih informacij, ki so nam na razpolago, lahko recemo, da je stavba - odkrita v vasi Kroatisch Tschantschendorf - dokument ljudskega stavbarstva pokrajine, vreden pozornosti. Dejstvo, da se Objekt z vsemi svojimi elementi ne ujema z nacelno-teoreticnim modelom o razvoju his - ki so ga nakazale raziskave ljudskega stavbarstva na tem obmocju, v tej regiji - ne pomeni, da dvomimo o moznosti veljavnosti le-tega, toda na vsak nacin, ki jih kaze pretehtati. Opozoriti je treba predvsem na to, da tkim. nacrti o razvoju hise, ki so jih sestavili le teoreticno so prevec enostranski. Ne upostevajo dovolj individualnih inacic, variant, in podatke podrejajo teoreticnim hipotezam. Po nasem mnenju se stavbarska kultúra - in znotraj nje razvoj stanovanjskega poslopja - ne more obravnavati le na ta nacïn, da je v njem odlocilno v prostoru, casu in dinamiki le razvoj od preprostega do vedno bolj popolnega. Medtem ko stanovanjsko poslopje iz vasi Kroatisch Tschanschendorf v dolocenem smislu „ne odgovarja" skicam o razvoju his, istocasno pa je „zivi, pravi objekt". Res je, da nimamo statisticnih podatkov o tem, kdaj in koliko podobnih stavb je bilo na tem obmocju. Potemtakem lahko domnevamo, da je hisa iz vasi Kroatisch Tschanschendorf individualna varianta oziroma manjsa, morda narodnostna inacica, ali tako „razvit" tip, ki si do zdaj le zato nismo namenili vecje pozornosti, ker stroka do danes ni imela podatkov o njeni stevilcnosti, oziroma razsirjenosti na vecjem obmocju. Sami smo mnenja, da gre najbrz za tako stavbo, ki je varianta regionalnega tipa, ki vsebuje vec razvojnih elementov, lahko je celo podtip.