Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

HORVÁTH Sándor: Keresztek, kőképek, kápolnák Vas vármegyében

KRIZI, ZNAMENJA IN KAPELE V ZELEZNEM KOMITATU SÁNDOR HORVÁTH Evidentiranje in raziskovanje - zlasti z vidika etnologije, ljudskega verovanja - na prostem stojecih (obcestnih) sakralnih spomenikov se je v zadnjem casu na Madzarskem zelo razmahnilo. Prva postája tega naj bi bila nacrtno odkrivanje virov. Pricujoce delo poroca o trenutnem stanju takega odkrivanja. Avtor je izbral za temelj svoje raziskave vizitacijski zapis, ki je eden od najzgodnejsih in najbolj podrobnih, najbogatejsih v drzavi. Sredi 18. stoletja, I. 1756-58 - predvsem I. 1757 - je zapisal József Batthyány tőle „canonica visitatio". Preucevanje odlomka, ki se nanasa na predtrianonsko Zelezno zupanijo je med drugim zanimivo ne samo zato, ker gre za najbolj zahodno madzarsko zupanijo, ampak tudi zato, ker dobimo vpogled v „zacetni inventar" neke nove skofije. Splosno znano je, da je sombotelska skofija - z delovanjem predvsem v zupanijama Vas in Zala - nastala iz győrske skofije I. 1777. Ko analiziramo podatke vizitacijskih zapisnikov, ne smemo pozabiti na kritiko virov. Smo v ugodnem polozaju, ker imamo o zahodnih madzarskih obmocjih, ki so pripadala k Avstriji temeljit umetnozgodovinski, umetnostni seznam. Torej ni tezko ugotoviti, kako popolno sliko podaja o svojem obdobju vizitacijski zapisnik Józsefa Batthyányija. Pri sakralnih spomenikih na prostem lahko razlikujemo tri - oziroma stiri - glavne tipe: krize, (kamnita) znamenja in kapele, ki smo jih poudarili tudi v naslovu. (Cetrto skupino tvorijo kalvarije. Glede na to, da je bilo o pomembnejsih ze objavljenih vec del - ki se nanasajo tudi na nase obmocje - te bomo sedaj le omenili.) O tipih krizev, znamenj, kapel, o njihovem materialu, tehniki - naprimer o barvanju - ponuja bogát vir vizitacijski zapisnik. O spremembah nekaterih tipov - naprimer o tem, ce pomeni enoumno razvoj, da se mesto lesenega obcestnega kriza postavi kapela - in lahko dobimo sliko tudi o vzrokih sprememb. Le na podlagi nadaljnjih analiz lahko zavrzemo stereotipno ugotovitev, da so krize postavljali na kriziscih. Toda ze tudi zdaj lahko veliko bolj tocno oblikujemo svoje mnenje na podlagi vecsto podatkov. (To je gotovo, da krizev in znamenj niso postavljali le v kriziscih.) Razen analize verskega prepricanja in kulta nudi sirse druzbenozgodovinske nauke analiza tega, komu v cast so postavljali znamenja in kapele. Ena od primerov je cascenje svetega Vendela. Tu, ob sakralnih spomenikih na prostem, opozarjamo tudi na druge oblike cascenja sv. Vendela. Saj je zibelka cascenja tega svetnika na Madzarskem - ravno v Zelezni zupaniji - v Vasváru in okolici. Pri preucevanju tematike smo se ze dotaknili seznama fondacij, ki na zacetku nasega stoletja strne fondacije predvsem krizev in kipov - v sombotelski skofiji. Tudi s tem opozarjamo na to, kako lahko je zgodovinsko analizirati ta tematski krog. Od sakralnih spomenikov v Zelezni zupaniji, ki stojijo se danes, prikazujemo nekatere tudi na fotografiji. Nastevajoc etnoloske podatke v zvezi s terni, opozarjamo tudi na drugo smer raziskave. Ti sakralni spomeniki so se namrec vedno, povsod vkljucili v kulturo druzbe, v njihove vsakdanjike in praznike: le intenziteta njihovih vlog se spreminja. Na to kazejo - ob nemarnosti, propadanju, razpadanju in podiranju - tudi nedoslednost njihovih postavitev.