Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

NAGY Zoltán: Körmend belváros kézműves házainak népi építészeti tanulságai az 1826., 1834. évi tűzkár-jegyzőkönyvek és más kiegészítő források adatai alapján

PODATKI 0 HISAH ROKODELCEV IZ MESTNEGA JEDRA KÖRMENDA V ZAPISNIKIH POZARNE SKODE IZ I. 1826 in 1834 ZOLTÁN NAGY Zahodnoprekodonavski trg Körmend je bil od I. 1716 sredisce uprave Batthyányjeve posesti, od I. 1834 pa sédez körmendskega okraja. V prvi cetrtini 19. stoletja je v juznem delu mestnega centra kjer je stab takrat 106 his - pustosil pozar celo petkrat: I. 1810, 1816, 1827, 1827 in 1834. Najvecji je bil pozar I. 1816, ko je zajel vso mesto in je dvetretjini his od 335 (231) cisto unicil. Vendar se studija ne ukvarja s tem, ampák s pozarom iz 1.1826 in 1834, kajti le v zvezi s tema so ohranjeni zapisniki o pozarni skodi. Vteh dokumentih je ob sicersnjih koristnih informacijah za nas (poklic, premozenjsko stanje lastnika, velikost parcele, nacrti za obnovo ipd.) opisano stanje stavb. Na obravnavanem obmocju je I. 1826 utrpelo skodo 70 his, I. 1834 pa 59 his. Preucevanje sprememb je omogocilo to, da je pozar obakrat doletel skupino 45 his med ulicama Kapu in Malom. Viri, ki jih imamo na razpolago, vsebujejo podatke o gradbenem materialu sten in ostresja his, ter o kuhinjah z dimniki, ki so zamenjali crno kuhinjo. Razen tega imamo se podatke o stevilu in stenah gospodarskih poslopij. V obravnavanem obdobju, med 1.

1825 in 1834, je imelo le 23 his stene iz opeke, 7 pa stene pletene s protja in ometane s slamo pomesano ilovico. Dve tretjini his je imelo steno iz ilovice, pomesane s slamo, polovica pa je imela brunasto in s protjem pleteno steno. Vecina his ni imela dimnika. Po nekem popisu iz I. 1826 je bilo od vseh his - razen prej omenjenih - se 196 his s crno kuhinjo brez dimnika. Pretezna vecina stavb je bila krita s slamo. L. 1826 pa najdemo ze 6, I. 1834 pa 11 his, kritih s stresno opeko. Ta dinamicni rast pa je varljiv, ker se nanasa le na 10-12% vseh stavb. Vse pogostejse gradnje in kritje his iz opeke je pospesevalo predvsem gospostvo, kar so zapisali tudi v odredbah (1817). Gradnjo iz lesa oziroma „protja" pa so strogo prepovedali. Za manj premozne predlagajo gradnjo stene ilovice, pomesane s slamo (mór), ki naj bi imela temelj iz opeke. Ta nacin gradnje je bil v trgu zelo razsirjen. Stavbe s tako steno so pogoste v jugozahodnem delu centra trga, predvsem od zahodne strani ulice Kapu, kjer tvorijo skupino. Vzhodno od te skupine najdemo stavbe, ki imajo stene, pletene iz protja, in sicer iz I. 1720. Viri pricajo o tem, da stavba iz ilovnate stene predstavlja prehod h gradnji iz opeke. V obravnavanem obdobju so ponekod zamenjali ilovnato steno z opecno. Vendar imamo primer tudi za to, ko iz protja pleteno steno zamenjajo z ilovnato. Pri pozaru pogori streha, toda ilovnate stene ne. Stavbe s steno iz pletenega protja pa cisto pogorijo. Gospodarska poslopja so bila v tem obdobju zgrajena v Körmendu izkljucno s stenami iz protja, le pri hlevih so lahko bila iz brun. Tudi kleti, ki so bile zgrajene skupaj s stanovanjskim poslopjem, so bile zgrajene iz tega vnetljivega gradiva. Razen nekaj izjem med terni ne najdemo stene iz opeke, ceprav pri kleteh je tendenca v smeri gradnje iz opeke. Pomoc gospostva po pozaru je pomenila predvsem pomoc v obliki gradbenega materiala. Odvisno od premozenjskega stanja so dobili oskodovani 5-10-20% podpore, kar so morali porabiti pri obnovi svojih his. Zgraditi so morali predvsem kuhinjo iz opeke in sicer z dimnikom. Pri poznejsem pozaru so spodbujali ze tudi uporabo stresnih opek. Studija ureja podatke zapisnikov o pozarni skodi, uposteva podatke sodobnih zemljevidov, podatke davcnega popisa po kmetijah iz I. 1824 ter podatke dezelnega popisa, ki se nanasajo na Körmend. V zadnjem primeru obravnava tudi kvalifikacijo rokodelcev (tlacan-zilar-plemic), ki so bili lastniki his. Podatke rokodelcev iz maticne knjige je avtor primerjal s podatki popisa iz I. 1828. Izkazalo se je, da v trgu ni zivelo 96 ali 118, ampak trikrat vec, 276 rokodelcev. Ena tretjina je imela tudi svojo lastno hiso. Rokodelci so vecinoma ziveli na obravnavanem obmocju, v centru trga, ki je zavzel tretjino letega in je veckrat pogorel. Tocneje, polovica rokodelcev je imela tukaj hiso, in tu je zivelo se 39 obrtnikov kot najemnikov. V 106-ih stavbah je torej zivelo in delovalo 122 obrtnikov in rokodelcev. Bili so lastniki dve tretjini his. Vecina lastnikov his se je ukvarjala ne samo z rokodelstvom, ampak tudi s kmeti-