Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

ZENTAI Tünde: A nyugat-dunántúli ház dél-dunántúli kapcsolatai

STIKI HISE IZ ZAHODNEGA PREKODONAVJA S HISO V JUZNEM PREKODONAVJU TÜNDE ZENTAI Predavanje podaja splosen zgodovinski in etnoloski pregled kmeckih his v zahodnem Prekodonavju, za tem pa nakazuje stike his v zahodnem Prekodonavju s hisami v Prekodonavju. Znotraj tega podrobno analizira skupne in razlicne poteze v gradnji his v zahodnem in juznem Prekodonavju. Avtorica ugotavlja, da ob koncu srednjega veka in na zacetku novega veka predstavlja stanovanjska hisa v zahodnem, juznem in v srednjem Prekodonavju isti tip velike pokrajine. Znacilnost tega stanovanjskega poslopja je, da ima zakajen prostor brez dimnika, s sobo brez dima, ki so jo ponavadi kurili v drugem prostoru, ter ima klet ali kleti in vsak vhod vodi v hiso iz odprtega hodnika. Znotraj te velike pokrajine so tekom 18.-19. stoletja, zaradi razlicnega tempa razvoja, nastajale vecje ali manjse pokrajinske razlike. Toda v tem casu najdemo se v stanovanjski kulturi goratih predelov zahodnega in juznega Prekodonavja vec skupnih potez, kot pri vzhodnem in zahodnem predelu juznoprekodonavske regije. V prvi polovici 19. stoletja v zahodnih obrobnih pokrajinah, in v sosednjih juznih pokrajinah zupanije Zala, Somogy, zahodne Baranye najdemo pas, kjer gradijo lesene hise s crno kuhinjo. Znotraj tega lahko vidimo razlike malih pokrajin v juznem delu zupanije Zala in v vzhodnem delu pokrajine Göcsej. Severozahodno od zupanije Somogy spada med posebnosti pri gradnji his uporaba brun in sten iz glinastih kroglic. Pogost je tloris v obliki crke L z vec kletmi in obkoljena hisa (od treh ali stirih strani s stavbami obgrajeno dvorisce). Drugace poimenujejo nekatere elemente stresne konstrukcije, sohe so ponekod razporejene v obliki zarkov (ob hrbtu se zgostijo). Svisla pod copom his so bolj bogato okrasena, bolj pestra in vec motivov imajo iz renesancne tradicije. Le s tega obmocja so znane hise iz lesa ali z lesenim ogrodjem, ki imajo sirok cop. Le v zahodnem Prekodonavju so se ohranila majhna lesena okenca, ki so znacilna za brunaste dimnice. Krusne peci sob, ki so jih kurili iz sosednjega prostora, so sestavljene iz velikih, loncenih pecnic. Stirioglate krusne peci z lesenim ogrodjem, ki so jih kuhinje „podedovale" iz dimnice, so izredno visoke in ogromne, Za razliko od tega, na obmocju lesene gradnje vzhodno od pokrajine Göcsej najdemo od preloma 18.-19. stoletja naprej brunaste stene le pri gospodarskih poslopjih. Hise gradijo s pletenimi stenami, ki stojijo na brunastih temeljih. Tloris je ponavadi iztegnjen, le vcasih ima obliko crke L, nima od stirih strani obgrajenega dvorisca. Kahlaste peci v sobah so bolj razclenjene in so oblozene z manjsimi, ponavadi stirioglatimi pecnicami, ki imajo obliko sklede. Tradicionalne kuhinjske krusne peci imajo obliko prisekanega stozca in ne stojijo v kotu, ampak v blizini sredine prostora. Glede bistvenih skupnih potez, ki so razvidne iz primerjave, avtorica ugotavlja, da je tako zahodno kot juzno prekodonavska hisa pokrajinska inacica znotraj stanovanjske kulture Prekodonavja.