Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Andrej Hozjan (Maribor): Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju

Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju NASTANEK VOJAŠKE POŠTNE MREŽE MED RABO, MURO IN DRAVO V 16. STOLETJU Turško napredovanje proti severu v prvih treh desetletjih 16. stoletja je sprožilo nastanek največjega tedanjega stalnega bojišča na evropskih tleh. Habsburžan Ferdinand I. in njegovi nasledniki so ustvarili obrambni zid od severozahodne Ogrske čez Dravo do Jadrana. Do konca stoletja je zrasel v kompleks trdnjav, kastelov in utrjenih naselij, imenovan Vojna Krajina (Gränitz). Za hiter in nemoten prenos vseh zapisanih informacij z bojišč ter navodil iz zaledja v obliki poročil, ukazov, zahtev, prošenj, vohunskih vesti, zapisnikov zaslišanj in drugega -je z DunajaAVien že pred sredino stoletja organizirana poštna mreža. Namenjena je bila izključno prenosu vojaške in druge uradne korespondence. Tudi dežela Štajerska je proti koncu štiridesetih let začela nastavljati deželne poštarje na hitri zvezi do Varaždina - poveljniškega sedeža krajine med Dravo in Savo. Na območju med kraji Dolnja Lendava, Varaždin, Körmend in Velika Kaniza/Nagykanizsa sta se obe zvezi stikali. Raziskave teh vojnopoštnih zvez v arhivih v Gradcu/Graz in na Dunaju so omogočile nova spoznanja v več sklopih: 1. Mehanizem delovanja: Organiziranje sprva večmesečnih ali polletnih zvez (v mesecih spopadov), nato pa neprekinjeno delovanje postaj. Način obračunavanja poštarskega dela plačevali so določeno število poštnih konj, torej princip najemniških vojakov - konjenikov. Viri financiranja - dunajska dvorna blagajna ter deželi Avstrija in Štajerska (zato različni nazivi poštarjev!) Podvajanje poštne službe - npr. istemu poštarju so za prenos različnih pošiljk plačevali tako z Dunaja kot tudi iz Gradca. Oris sprememb v upravi vojnopoštnih zvez do konca stoletja. 2. Časovno pojavljanje poštnih postaj: začetki organiziranega prenosa z bojišč - od tridesetih let naprej, nastanek obeh zvez in prehod iz „sezonskih" v redne neprekinjene zveze. Lokacije postaj in poštarji (poštni odpravniki, mojstri, upravniki = Posstfiirdrer, Posstmeister, Posstverwalter) kot nosilci službe - postaje: Körmend, Zalaszentiván, Pacsa, Muraszemenye, Molnári, Letenye, Bajcsa, Nagykanizsa, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Radgona, Ormož, Razkrižje, Varaždin, Prelog, Ludbreg, Nedelišče. Poročila o poštarjih - imensko je znanih čez 50 poštarjev na vseh teh postajah. 3. Delovne razmere: Dolžnosti poštarjev, odnos poveljniškega osebja do njih in kritike „slabega delä\ večanje korespondence, zaostajanje izplačil, kazni, vsakdanje nevarnosti na poti.

.. Povezava med vojnopoštnimi zvezami in krajiškim vohunjenjem. Vojnopoštna zveza na zahodnoogrskem bojišču je bila nenadomestljiv segment obrambnega vojskovanja. Težko si je predstavljati količkaj uspešno izvajanje akcij brez hitrih prenosov ukazov in odločitev z Dunaja in iz Gradca. Sredi 16. stoletja je vojno poročilo iz Szigeta prišlo v Gradec v manj kot 48 urah, do Dunaja pa je potrebovalo le nekaj deset ur več. Postala je ogrodje poznejše javne poštne institucije, saj je do konca 17. stoletja docela spremenila značaj - iz izključno vojaške je postala javna, dostopna vsakomur. 169