Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Dušan Nećak (Ljubljana): The Landscape on the Mura River After 1918

Pokrajina oh Muri po letu 1918 Na razpoloženje so vplivali tudi vpadi večjih ali manjših oboroženih skupin iz Madžarske, od katerih je ena v novembru 1919 za nekaj časa zavzela tudi Lendavo. Se več. Pomiritve ni prinesla niti ratifikacija trianonske mirovne pogodbe. Razmejitvena komisija je namreč nadaljevala delo, nanj pa so hoteli vplivati tudi prebivalci sami: z množičnimi demostracijami pred razmejitveno komisijo (leta 1921 v Soboti, Prošenjakovcih, Puconcih...), z oboroženimi akcijami (leta 1920 na orožniški postaji Bodonci, Puconci) in nemiri, ki jih-je spremljala in vzpodbujala tudi na Madžarskem uradno ustanovljena revizionistična liga. Piko na i je postavila še Avstrija, ki je zahtevala priključitev treh vasi, naseljenih z nemškogovorečim prebivalstvom, Ocinje/Guzenhof, Kramarovci/Sinnersdorf in Fikšinci/Fukselsdorf. Šele ko je bil 8. julija 1924 v Zagrebu podpisan razmejitveni protokol in seje končalo delo razmejitvene komisije, se je skoraj dve leti potem, ko so bile določene severne in zahodne slovenske meje, ustalila tudi meja na vzhodu. Murska republika

10 Rekli smo, da je bila usoda Prekmurja med zasedanjem mirovne konference v Parizu vedno tesno povezana z razvojem dogodkov na Madžarskem, posebej takrat, ko je bila 21.3. 1919 razglašena boljševistična Madžarska republika sovjetov pod vodstvom Bele Kuna. Takrat je na slovenskih tleh nastala tudi edina boljševistična „državna" tvorba. Že dva dni po razglasitvi Madžarske republike sovjetov, 23. 3, je iz Szombathelya prišla v Mursko Soboto nova madžarska oblast z oddelki vojske. Izdala je razglas o ustanovitvi Sveta za Slovensko krajino (Tanács Szlovenszke krajine). Nova upravna enota, ki je zajemala Prekmurje, naseljeno s Slovenci, je bila podrejena Železni županiji. Ljudski komisar županije je bil Béla Obal, njegov namestnik za Slovensko krajino in politični pooblaščenec za „vendske zadeve" pa je postal domačin iz Turnišča Viljem (Vilmoš) Tkalec. Tkalec je v zgodovinopisju sporna osebnost. Bil je kraljevi oficir, se pridružil boljševikom, vendar ni bil nikoli s srcem pri njih. Obtoževali so ga tihotapstva in prevarantstva, ga povzdigovali v slovenskega revolucionarja in ocenjevali za lopovskega avanturista in protirevolucionarja. Nekateri mu tudi očitajo, da je bil človek brez slovenske narodne zavesti in lutka v rokah madžarskih protirevolucionarjev, katerih cilj je bila zrušitev boljševistične Madžarske republike sovjetov.

11 Vendar, naj je bil karkoli, ta človek se je maja 1919, potem ko mu je grozila aretacija zaradi tihotapstva in povezav s protirevolucionarji, odločil za akcijo, s katero je odcepil Slovensko krajino od Madžarske republike sovjetov. 29. maja 1919 je ob podpori nekaterih vojaških poveljnikov, dela prebivalstva in nekaterih članov sveta murskosoboškega okraja razglasil odcepitev in oklical ustanovitev Murske republike. Izvoliti seje dal za predsednika republike. Z vojsko, kije štela kakih 1200 vojakov in oficirjev (vodil jo je stotnik Perneczky), je zasedel predvsem severne in vzhodne meje, zastražil mejo proti Avstriji, razstrelil železniško progo med Gornjimi Petrovci in Šalovci ter razorožil bataljon stražarjev v murskosoboški obmejni coni. Do vojaških prask je prišlo šele zahodno od črte Radmožanci-Polana-Razkrižje. Toda zavedal seje, daje potrebno delovati zlasti politično. „Izvršilni odbor" Murske republike je zato 31. maja poslal v Budimpešto ljudskemu komisariatu za zunanje zadeve brzojavko, v kateri je bilo med drugim zapisano: „Čast nam je sporočiti vam, da smo na izrecno željo prebivalcev Vendske krajine sovjeti delavcev, vojakov in kmetov Vendske krajine 29. t. m. proklamirali Mursko republiko, ki obsega področje Žalske 231