Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Irena Šavel (Murska Sobota): Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura

Kulturni vplivi v prazgodovini v pokrajini ob Muri okrašenih v tehniki žigosanja (odtisnjeni S) v psevdovrvičasti tehniki z motiviko visečih trikotnikov ali nizom plastičnih linij in girland, jasno kaže na vzhodne vplive (Patek 1968, 59, 64). Ta horizont se predstavlja tudi s kovinskopredelovalno dejavnostjo, na kar nas opozarjajo žgani ostanki ilovnatih nivojev z drobci žlindre ter dragocene najdbe dvodelnih kamnitih kalupov in zatičev (t. 20: 1-4). Tretji radgonski horizont že kaže starohalštatski značaj (Teržan 1990, 28, t. 10; t. 11; t. 14: 28). To velja predvsem za široke skodele s pokončnim vratom, posode s stožčastim vratom in bradavičastim okrasjem ter klopne kožice (t. 21: 1-5). Daje bil radgonski hrib poseljen še na začetku železne dobe, pričajo poleg naselbinskih ostankov tudi grobovi v gomilah, še posebej gomila s pokopanim bojevnikom, ki je datirana v konec 8. in začetek 7. stoletja pr. n. št.. V gomili so bili: polnoročajni meč, fragm. bronastega vozička, faléra, tulasta kotna nastavka, obroček, tulasta sekira, br. sedmerozob, večglava br. igla, ročaj kotla, pet žel. ražnjev s tulastimi nastavki (t. 24: 1-8). Po obliki meč ohranja izročilo končne stopnje kulture žarnih grobišč, je razlomljen v več kosov, kar je kultno pravilo v času Ha B 3 v panonskem in alpskem svetu, od Soprona preko Klein Gleina in Brega do Moncuca pri Comu (Teržan 1990, 84). Bronasta tulasta sekira ima nekaj starinskih (posnemanje plavuti) in nekaj novejših elementov (ramenasta razširitev rezila), kar je značilno za istočasne sekire halštatskega tipa in njegovih variant Breg in Klein Glein. Kotliček z dvojnokrižnimi atašami je pogost na območju Štajerske in Panonije (Klein Glein, Poštela, Somolyohegya). Najbolj znana najdba je vsekakor voziček. Po najnovejših raziskavah so v radgonski gomili deli pravega vozička in deli modela vozička, od katerega so našli štiri kolesa. Le-tega lahko primerjamo z vozičkom iz Stretwega in Ca Norta in mogoče z vozičkom iz gomile v Jánoshazi, sodil pa bi v 8. stoletje pr. n. št.. Pribori za raženj so znani iz gomile v Forstwaldu in groba v Vaskeresztesu. Običaj prilaganja tovrstnega pribora v bojevniške grobove v Panoniji, vzhodnoalskem svetu in v osrednji Italiji izpričuje neposredne zveze in vplive (Teržan 1990, 86). V prazgodovinskem obdobju so srednjeevropske pokrajine izoblikovale kulturne kroge, ki so se med seboj prepletali, dopolnjevali in ustvarjali svoja vplivna območja. Ugotovili smo, daje bila tudi severovzhodna slovenska pokrajina - Pomurje v prazgodovinskem obdobju del večjega kulturnega kompleksa, v katerega sodijo danes pokrajine v jugovzhodni Avstriji, severozahodni Hrvaški in zahodni Madžarski, jugozahodni Slovaški in na Moravskem. 17