Savaria - A Vas Megyei Múzeumok értesítője 15. (1981) (Szombathely, 1988)

Néprajz - M. Kozár Mária: Adatok Felsőszölnök állattenyésztéséhez

Prekmurje, in den nördlichen Teilen Kroatiens, im deutschen Sprachraum, in der Schweiz, in Dänemark, Schweden, Polen und Ungarn sowie in Syrien und Ägypten. Zum heutragenden Tuch ähnliches kennen die Slowaken (plahietka), die Türken (havar) und die deutschen Bewohner der Steiermark in Österreich (Futtertuch). Eine bedeutende Verwandlung ist in der Viehzucht von Felsőszölnök von der Mitte der 1970er Jahre an zu bemerken. Infolge der staatlichen Unterstützung gehen immer mehr Landwirte zur Viehzucht hinüber. PODATKI О ZIVINOREJI NA GORNJEM SENIKU MARIJA KOZAR-MUKIC Vas Gornji Senik smo na kratko ze predstavili v clanku „Podatki о poljedelstvu na Gornjem Seniku", kije bil objavljen v prejsnji stevilki istega zbornika. Kot nadaljevanje tistega clanka, bi zdaj radi podali nekaj podatkov о zivinoreji v tej vasi. О zivinoreji na Gornjem Seniku in sploh v Slovenskem Porabju je na razpolago zelo malo podatkov. V literaturi, ki se ukvarja z etnologijo te pokrajine, najdemo le nekaj stavkov о zivinoreji z zacetka 19. in 20. stoletja. Ravno zato je namen nasega clanka predvsem to, da nasteje nekaj podatkov v zvezi s zivinorejo. To temo bo potrebno se naprej raziskovati. Zivinoreja je ob poljedelstvu - ki ga je oskrbovala z vprezno zivino i gnojem - imela dopolnilni znacaj vse do zadnjega casa. V pricujocem prispevku smo na kratko opisali oblike zivinoreje, njen vpliv na oblikovanje kmeckega doma, ter govedorejo, svinjerejo in perutninarstvo. Na nekaterih mestih smo zapisali tudi sege in verovanja v zvezi z zivinorejo. Od znacilnih orodij omenimo le tri. Tudi v Slovenskem Porabju poznajo na panonskem obmocju razsirjeni, t. im. „slovanski jarem", ki je staroslovanskega izvira. „Loc'ne:" (mreza med dvema locnama za prenasanje sena in slame) so razsirjene v Prekmurju, na Pohorju, v Hrvaskem Zagorju, Slavoniji, Backi, Bosni ; Nemciji, Avstriji, Svici, Italiji, na Danskem, Svedskem, Poljskem im Madzarskem ter v Siriji in Egiptu. Podobne priprave kot je na Gornjem Seniku „tar'n'âca", poznajo tudi Slovaki (plahietka), Turki (havar) in stajerski Nemei v Avstriji (Futtertuch). Vecjo spremembo v zivinoreji na Gornjem Seniku lahko opazimo sele od sredine 1970-ih let. Pod vplivom drzavne podpore se vedno vec kmetov preusmerja v zivinorejo.